Za sladkousce

Za sladkousce in gurmane se v deželi, ki v januarju gosti evropsko rokometno prvenstvo, najde marsikaj. Kuhinja je domača, a hkrati prepletena z vplivi madžarske, italijanske, nemške in celo balkanske.

Znameniti Dunajski zrezek, za katerega le redko kdo ne ve, sicer izvira iz 16. stoletja iz Milana (milanski kotlet), šele kasneje se je prijel na Dunaju in tam dobil ime. Zrezek iz svinjskega (danes ima že več različic) mesa, "oblečen" v drobtine in ocvrt, na katerem ne sme manjkati košček limone, je v Avstriji večinoma postrežen s krompirjevo solato ali kuhanim krompirjem z maslom. V Avstriji je ime Dunajski zrezek celo uzakonjen in se ne sme uporabljati, če meso, iz katerega je, ni svinjskega izvora.

Sacher torta je ena najbolj slovitih slaščic v Avstriji, ki jo je leta 1832 iznašel Franz Sacher na Dunaju. Kuhinja princa Metternicha je prejela ukaz, da pripravi nekaj posebnega za pomembne goste, ob tem naj bi princ dejal: "Naj me danes ne bo sram!". Zaradi bolezni glavnega kuharja, je breme padlo na pleča komaj 16-letnega vajenca Sacherja. Princ je bil zadovoljen, visoki gosti prav tako. Originalno torto naj bi pekli zgolj na Dunaju in v Salzburgu, a jo najdemo po vsej deželi. Narejena je iz dveh plasti zgoščene, ne preveč sladke čokolade, vmes pa z mareličnim nadevom, na vrhu s prelivom temne čokolade.

Tafelspitz – tipična avstrijska jed. Gre za kuhan zrezek iz govejega mesa (kuhan v goveji juhi) postrežen s kuhano zelenjavo ter pečenimi koščki krompirja. Ne sme manjkati niti hrenova omaka. Avstrijski cesar Franc Jože je bil velik ljubitelj.

Če ob obisku Avstrije vsaj enkrat ne poskusiš ene izmed različic "Würstla" (klobasice), potem nisi naredil nič. Večinoma gre za prekajene klobase iz različnega mesa, ki jih nato opečejo ali skuhajo. Velikokrat so ovite tudi v slanino. Seveda postrežejo z dodatki kot so majoneza in senf.

Še kako dobro poznamo Slovenci jabolčni zavitek, ki je že stoletja hit avstrijskih posladkov. Ni ravno avstrijska iznajdba, kot pravi legenda, pa naj bi izhajal iz turške baklave in preko otomanskega cesarstva potoval v madžarsko kuhinjo in avstrijsko. Zavitek z jabolkami in dodatkom cimeta ovit v listnato testo ima veliko variacij v vseh nekdanjih deželah avstro-ogrske. V Avstriji ga večinoma strežejo s toplim vanilijevim prelivom.

Cesarski praženec je nastal izpod rok avstrijske igralke Beate Anne Brünner Steinmayr, čeprav izmišljena zgodba govori tudi o Francu Jožefu ter njegovi ženi Elizabeti Bavarski, ki naj bi si želela "lažji posladek" v skrbi za svojo postavo …

Brez kave prav tako ne gre! Ljudska legenda govori o tem, da je kava "zašla" v Evropo prav skozi Avstrijo oziroma, da so si Avstrijci z njo postregli, ko je turška vojska ob zapuščanju dežele pozabila vreče kavnih zrn … Običaj pitja kave je v Avstriji zelo priljubljen – ob branju časopisa in klepetu, tudi po več ur. Espresso imenujejo Mokka ali kleiner Schwarzer. Melange – bela kava, kleiner Brauner ali grosse Brauner – kava z mlekom.

Nemška kultura pitja piva je seveda priljubljena turi v Avstriji. Večinoma se pivo prodaja v dveh velikostih (Pfiff – 0,2 l; Seidel/Kleiner Bier – 0,3 l; Krügerl/grosser Bier/Hoibe – 0,5l).Povsod po državi je ogromno pivnic. Seveda ne manjka niti pivovarn, ena najstarejših je Stiegl, ki vari pivo že od leta 1492. Ob njen so dobro poznane še Gösser, Puntigamer, Murauer, Egger, Zwettler, Kaiser, Zipfer ….

Najbolj popularna avstrijska pijača je Almdudler, sladka pijača z mehurčki z dodanimi zelišči. Okus je podoben ingverju.

Po izjemnem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu so poimenovali čokoladno-marcipanove praline – Mozartove kroglice. Recept je leta 1890 izumil salzburški slaščičar Paul Fürst in zanjo leta 1905 v Parizu dobil zlato medaljo. Kroglico najboljšega marcipana je najprej potopil v zmes iz mletih mandljev, jo nataknil na leseno paličico in nato potopil še v raztopljeno toplo čokolado.