Sergej Gorbok: V Celju se počutim kot doma

Z nasmeškom se je pozdravil in rokoval z vsakomer, ki je to hotel. Od navijačev do klubskega osebja. Slovenščina mu gre še vedno odlično z jezika, utrjuje jo v stikih z nekdanjimi soigralci in prijatelji iz obdobja med letoma 2005 in 2007, ko je bil Sergej Gorbok, tedaj Harbok, naslednik svojega rojaka Rutenke. Iz Celja je zdaj tridesetletni levi zunanji igralec za tri sezone odšel v Rhein-Neckar Löwen, nato za tri h Čehovskim medvedom, vmes pa prilagodil priimek ruskemu jeziku. Potem ko so medvedi zaradi finančnih tegob začeli rjoveti vse bolj zamolklo, se je znova vrnil k levom.

"V Celju je vedno težko igrati. Sam sem to občutil in vem, kako se počutijo drugi. Celje ima mlado ekipo, perspektivo, dobrega trenerja, počasi napreduje, Celje se je borilo in imelo svoje priložnosti. Tukaj se počutim kot doma. Ko obiščem prijatelje, si ogledam tudi celjsko zasedbo, drugih ekip pa ne spremljam," je za Sportal dejal ruski reprezentant, ki ni želel preveč razglabljati o izgubljenem četrtfinalu svetovnega prvenstva v Barceloni: "Vsi so videli, kaj se je zgodilo. Rad bi samo še enkrat čestital Sloveniji. To je to. Zame je tisti četrtfinale že zgodovina."

Stike ima z Urošem Zormanom, videl se je z Miho Gorenškom, zdaj, ko je znova v Nemčiji, je bližje tudi Juretu Natku. Da se je vrnil k Rhein-Neckarju, je kriv finančni in športni padec Čehovskih medvedov. "Naš glavni pokrovitelj je bila moskovska regija, ki je zamenjala gubernatorja. Nismo mogli podpisati dokumenta, denar tri mesece ni mogel priti v klub. Trener (Vladimir Maksimov, op. a.) se je odločil, da ne more več čakati. Vsi smo imeli družine. Zdaj denar je, imajo mlado ekipo, igrajo rusko prvenstvo," je zgodbo slovitega ruskega kluba, ki se na srečo ni končala tako drastično kot Atleticova, povzel Gorbok. Ta je svoj mir, podobno kot Nikola Manojlović, našel v Mannheimu.