Rokomet pod zvezdami – ideja s potencialom za nadstandard

Zadnjo soboto je bila v Portorožu odigrana še sedma superpokalna tekma v slovenski zgodovini. Državni prvak Celje je pričakovano premagal pokalnega finalista SVIŠ iz Ivančne Gorice. Srečanje je bilo prvikrat uprizorjeno pod reflektorji portoroškega teniškega objekta, to pot preoblečenega v podlago, na kateri klubi igrajo tekme v ligi prvakov.

V mozaik organizacije bi bilo mogoče postaviti še kakšen delček, na primer s semaforjem in mrežo za golom, ampak orati ledino je vedno najtežje. Ideja o nadstandardnem prizorišču, ki je nekaj več kot le "običajna" dvorana, je sicer zadetek v polno. Ne gre za nogometni štadion, na katerih prirejajo tekme v Nemčiji – naslednji konec tedna bo v Frankfurtu padel rekord po obiskanosti s 37 tisoč gledalci –, a to je pač Slovenija in delovati je treba temu primerno. Prireditev v Portorožu, ki ima v slovenskem kontekstu gotovo pridih mondenosti, naj bi postala tradicionalen uvod v sezono.

Derbi le vprašanje časa

Derbija, ki bi gotovo privabil še več gledalcev, seveda ni bilo, zato tudi spektakla v najpristnejšem pomenu te besede ne. A za prihodnja leta je derbi na superpokalu le vprašanje časa. Navsezadnje pa je tudi SVIŠ pred prvaki tokrat klonil z bistveno manjšo razliko kot v pokalnem finalu, ko so v Golovcu Celjani slavili za 15 golov.

Zanimivo, da je Veszprem na madžarskem superpokalu premagal udeleženca lige prvakov in večnega tekmeca Pick prav tako za devet golov kot tokrat Celje enega od štirih dolenjskih prvoligašev. To dejstvo seveda niti najmanj ne zmanjšuje nespornega razkoraka med ekipama na vseh mogočih področjih, res pa je tudi, na kar je opozoril trener Branko Tamše, da Celjani niso vseskozi igrali v peti prestavi.

Še nekdo je imel dobiček od portoroškega superpokala. Mladi igralci. Na delu smo jih videli kar nekaj. Zlate kadete z olimpijskih iger, najstnike Blaža Janca, Gala Marguča, Urha Kastelica, kapetana mladinske reprezentance Tilna Kodrina … Na drugi strani sta ne glede na občasno zehanje nekaterih na tribunah med tekmo presenetila na primer vratar Gašper Slapničar, ki vstopa v svojo prvo pravo člansko sezono, in Tine Marušič, prvi strelec.

Gre za imena fantov različnih kategorij in potencialov, ki bi pred na primer petimi ali desetimi leti, ko so bili mošnjički bolj polni, tekmo opazovali s tribune, zdaj so bili njeni soustvarjalci. Ob tem so celjski novinci pokazali, da so, kot za zdaj kaže, iz pravega testa. Skratka, superpokal v Portorožu je z nekaj lepotnimi vsekakor ideja, ki je nedvomno vredna, da se razvija in postane tradicionalna.