Na Poljskem presenečajo točne plače

Ne le poljski mediji, pač pa tudi večina evropskih je z velikim presenečenjem letos junija sprejela novico, da bogate Vive Targi Kielce niso ubranile naslova poljskega prvaka, ampak so v finalu klonile z Wislo Plock. In tudi pri tej še sami skorajda niso verjeli uspehu. Del katerega sta bila tudi dva Slovenca, Luka Dobelšek in Boštjan Kavaš, oba nekdanja člana slovenskega Gorenja. "Ob prihodu novega predsednika je bil postavljen cilj, da se v prvem letu približamo Kielcam, v drugem pa napadamo naslov prvaka, razlaga Dobelšek, ki se je na vzhod Evrope preselil leta 2010: "Naslov je bil nekaj norega, nekaj, kar si nihče ni mogel predstavljati. Kakšna evforija, norišnica. V prvem letu smo naredili, kar smo si želeli v drugem."

Selitev daleč stran od domovine za Dobelška ni bila nič kaj nenavadnega, saj je po odhodu iz Gorenja igral v dveh nemških klubih. Nazadnje v Emsdettnu, kjer je deloval skupaj z nekdanjim trenerjem matičnega velenjskega kluba Larsom Waltherjem. Ta ga je nato "povlekel" v Wislo Plock, kjer je že eno sezono igral nekdanji vratar Velenjčanov Morten Seier, že pred njima pa je pogodbo podpisal občasni slovenski reprezentant in prav tako nekdanja "osa" Boštjan Kavaš. "Ko se v Metalurgu še ni vedelo natančno, kako in kaj, iz Wisle pa so me poklicali kmalu pred novim letom, mi razkrili smele ambicije, nisem dolgo razmišljal. Potem ko sem izvedel, da gre za resen klub in da naj bi se mu pridružila še Luka in Lars, dvomov o selitvi ni bilo več."

Gre za malo družino, ki se je iz Slovenije po letih spet našla? "Pravzaprav ne. Vsi smo zelo odprti in hitro navezujemo stike. Med sabo smo res dobri prijatelji, ampak se enako družimo tudi z drugimi soigralci," razloži 28-letnik, njegov 33-letni kolega pa pravi: " Večina nas je že starejših igralcev, veliko jih ima družine in otroke, zato je vse še bolj pristno. Družimo se vsi, enkrat z enim, drugič z drugim. Na Poljskem sem spoznal veliko prijetnih ljudi."

Generalni pokrovitelj – vreča brez dna

Z uspehi poljske reprezentance na svetovnih in evropskih prvenstvih so tudi v klubih začeli vlagati več. Predvsem v dveh – Wisla Plock stoji na trdnih temeljih podjetja Orlen. Gre za naftno podjetje, ki z gorivom oskrbuje 40-milijonsko državo in je ena najmočnejših v Evropi. Generalni pokrovitelj, ki mu denar ne gre težko iz rok."Čeprav smo se uvrstili v ligo prvakov, se finančni položaj ni spremenil. V klubu so ohranili bolj ali manj enak proračun, načrtovan. Zgodilo se je nekaj nakupov, a niso bili toliko povezani z evropsko ligo, pač pa so že pred letom dni za to sezono načrtovali okrepitve." Brezglavega kupovanja ni, ostajajo realni dodaja Dobelšek.

Torej je Poljska ta čas rokometna Meka? "Ni nam slabo. Pogoji so vrhunski, nudijo nam prav vse, kar potrebujemo. Če bi sprva mislil, da gre za tretjerazredno državo, hitro spoznaš, da je Poljska zelo napredna in da včasih nudi celo več kot domovina," pravi Kavaš, Dobelšek pa v smehu dodaja: "Kaj me najbolj presenečena? Da so plače redne, na datum točne brez dneva zamika!"

Torej je Poljska ta čas rokometna Meka? "Ni nam slabo. Pogoji so vrhunski, nudijo nam prav vse, kar potrebujemo. Če bi sprva mislil, da gre za tretjerazredno državo, hitro spoznaš, da je Poljska zelo napredna in da včasih nudi celo več kot domovina," pravi Kavaš, Dobelšek pa v smehu dodaja: "Kaj me najbolj presenečena? Da so plače redne, na datum točne brez dneva zamika!"

Lars Walther je obema skupna točka – oba sta z njim igrala v dresu Gorenja, ko je slednji z osmino finala lige prvakov dosegel izjemen uspeh. Kavaš je v Velenju ostal, a po menjavi trenerja in finančnih zmanjšanjih odšel. "Bila je odločitev, ki je ne obžalujem. V Gorenju je bilo lepo, dokler sem bil tam. Pot me je vodila v Skopje, kjer je bilo prav tako imenitno. Vesel pa sem tudi prihoda na Poljsko. Nimam zadržkov ali predsodkov. Vsaka država, vsak rokometni svet ima nekaj posebnega," razmišlja Prekmurec, ki je še vedno nekoliko na očeh selektorja Borisa Deniča, čeprav se je lotil pomlajevanja reprezentance. Dobelšek pa se je po razhodu z domačim klubom podal v Nemčijo, najprej k Lübbecku, nato v Emsdertten k Larsu Waltherju. Na Poljsko sta prišla v "paketu". "S trenerjem sodelujem odlično. Od Velenja naprej prek Nemčije in do Poljske. Tega ne bi menjal, saj delamo vrhunsko, odnosi so pošteni in pristni," še pove v pogovoru za Sportal srednji zunanji igralec kluba iz mesta Plock kakšnih 100 kilometrov oddaljenega od Varšave.

Rokomet je v Plocku številka ena, saj nogometno moštvo v zadnjem času životari v nižjih ligah. Veliko vloženega denarja vračajo rokometaši. Finalni obračun minulo sezono z rivalom Vive Targi Kielce ne bo nikoli pozabljen. "Zame ti dvoboji nimajo posebnega pomena, za večino, ki so od tukaj, pa. Pravijo, da je to sveta stvar, zmaga nad Kielcami šteje dvojno," o napetostih, kot bi govorili o celjsko-velenjskem obračunu, še pove Kavaš, ki poudari tudi, da je obiskanost tekem velika. "Imamo novo veliko in moderno dvorano, ki sprejme 5500 ljudi. Lahko bi rekel, da so dvorane bolj polne kot prazne. Naša je na derbijih nabita, sicer je v njej kakšnih 2000 ljudi, tudi na gostovanjih je večinoma veliko obiskovalcev." Nad Lukom Dobelškom in Boštjanom Kavašem ter soigralci ne visi nikakršen pritisk sezone. "Želja je, da se prebijemo v drugi del lige prvakov. Nihče pa nam ni dal ultimatov, bolj kot ne si sami ustvarjamo pritisk," razloži položaj Kavaš, ki se lahko v prvem delu sezone ukvarja samo z ligo prvakov, kajti glavni del poljskega tekmovanja prihaja v končnici šele maja 2012. Razen Kielc in Wisle ni konkurenčnih ekip. "V načrtu je trenutno liga prvakov, s poljskim prvenstvom se ne ubadamo preveč. Gremo po čim več zmag v Evropi, na Poljskem pa bo štela le finalna serija," razkriva drugačne obremenitve Luka.

Nič od bratskega dvoboja

Kavaš in Dobelšek se odlično znajdeta v drugi sezoni pri poljski Wisli. Prvi je bil izbran celo v idealno sedmerko prvega kroga lige prvakov, drugi pa je poškodovan pomagal ekipi do dragocenih dveh točk z Romuni. Zanju bo imel obračun v ligi prvakov s Koprom poseben pomen le zato, ker bosta po dolgem času videla prijatelje in sorodnike v Sloveniji. Tako želenega obračuna bratov Dobelšek pa žal ne bomo videli. "Želel sem si dvoboja z bratom na igrišču, še bolj kot jaz pa naš vratar Morten. On je najbolj navijal za to in še zdaj vedno znova tarna, pa kako ne bo tega," se še pošali Luka Dobelšek, ki bo obračun v soboto v Kopru spremljal le s tribun Bonifike.