Dobrodošli v tekmovanju za preživetje

Stanje, ki vlada v naši državi, je rokometne klube pripeljalo do sklepa, da so nekateri potisnili rezultatske cilje, ki so bili v preteklosti glavni, za nekatere druge. Drugi se pri lovljenju rezultata dosledno držijo svojih omejitev. Prednost je dobilo preživetje. Le kaj pomaga, če si prvak, a bankrotiraš? Zgovoren in dober primer je Krško, ki si je še pred kratkim želelo utrditve v prvi polovici lestvice, kmalu po začetku lanske sezone pa zavestno pocenilo ekipo, čeprav je s tem ogrozilo obstanek v ligi. Izpad se je nato tudi dejansko zgodil, a posavski klub nima več dolgov, v prvo ligo pa se je vrnil, ker je Koper odšel na smetišče zgodovine. Ravno za Koprčane se zdi, da se niso pravočasno odzvali na stisko svojega glavnega pokrovitelja. Zelo verjetno bi bil s prilagoditvijo stroškov sredi sezone minus ob njenem koncu veliko manjši in bolj obvadljiv. Cena je bila visoka. Klub, ki je bil še pred dobrim letom v četrtfinalu lige prvakov, praktično ne obstaja več. Da so tekmovalne ambicije drugorazredna tema, ni nujno slabo. Spiješ pač toliko, kolikor lahko plačaš. Ker so blagajne vse bolj prazne, je manj tudi tujcev. Za povprečneže torej ni prostora. Kdor si lahko privošči tujega rokometaša, pripelje dobrega in/ali obetavnega, sicer pa raje na pomoč pokliče domače sile. Menite, da bi pred štirimi ali petimi sezonami v Celju Pivovarne Laško imeli na črti tri svoje, mlade, poceni krožne napadalce?

Posledično se je pri nekaterih klubih skorajda neverjetno in osupljivo spustila starostna meja igralcev. Ormožani bodo imeli v ekipi 15-letnega levičarja, drugi organizator igre bo 16-letnik. V lanski sezoni je v ligi prvakov debitiral tedaj 15-letni Blaž Janc. Material torej imamo, njegove obdelovalce pa tudi. O dragocenem strokovnem znanju zgovorno pričajo vzniki vedno novih in novih imen na klubskih prizoriščih, uspehi mlajših reprezentančnih ekip, morda še najbolj pomenljivi pa so odhodi v velike evropske klube in lige. Ponovimo: v nemški bundesligi v letošnji sezoni igra osem Slovencev, kolikor jih ni še nikdar. Enako je v Franciji, drugi najmočnejši ligi.

In navsezadnje je ravno francoski klub z dvema milijonoma evrov proračuna pred kratkim prišel v Slovenijo na priprave. Izgubil je tako s slovenskimi prvaki kot z lani četrtim moštvom lige in celo z letošnjimi novinci. Slovenci pa imamo dva predstavnika v moški ligi prvakov, oba v osmini finala ... Torej: rokomet se bo v Sloveniji še igral, četudi v skrajno skromnih pogojih. Bolje je tako, kot da klubi krenejo po poti Cimosa ali velikega Atletica.