Celje v Golovcu proslavilo 17. pokalno lovoriko

Finalna tekma rokometnega pokala je bila obračun druge in zadnje ekipe na prvenstveni lestvici. A Celjani niso pozabili, da so v Ivančni Gorici izgubili le za dva zadetka. Vseeno v bitki za njihovo 17. pokalno lovoriko ni bilo veliko dvomov. Dokončno so si jo zagotovili sredi drugega polčasa, ko so povedli za deset golov. Za Ivančane, trenutno zadnjo ekipo lige, ki so jo spremljali glasni in vztrajni navijači, je pokalni finale največji uspeh v zgodovini kluba. Vsekakor so se v Celju odrezali mnogo bolje kot pred nekaj tedni, ko so v izgubili za 21 golov. Celjani so finale pred kakšnimi 2.500 živahnimi gledalci dobili z 31:16.

Začetek ni bil darežljiv z goli

Zanimivo je, da je prvi zadetek v finalu padel šele v šesti minuti. Do takrat je Sviš napravil tri tehnične napake, celjski vratar Matevž Skok je zbral tri obrambe, Celjani pa niso izrabili treh ''zicerjev''. Pivovarji so nato vendarle zadeli prek Luke Žvižeja, njihovi dolenjski tekmeci so imeli precej težav s postavljeno obrambo. Do 12. minute so dosegli dva zadetka, avtor obeh je bil srednji zunanji Miha Tomšič. Dve minuti pozneje se je po zaporednih golih Gašperja Marguča celjska prednost prvič povzpela na štiri gole (6:2).

Domačini so imeli prevlado v vratih. Skok je dvoboj z Vladom Marjanovičem v prvem polčasu, čeprav tudi ta še zdaleč ni bil slab in je ustavil nekaj čistih strelov, dobil z 11:6. Celjani so imeli tudi več protinapadov, a je zanimivo, da meje štirih zadetkov prednosti niso mogli preseči. Po prvem zgrešenem strelu je Žvižej zadel štiri zapored, Sviš pa je po prvi zastreljani sedmmetrovki prek Matevža Potokarja zadel tri zapored. Prednost Celja se je tako v drugi četrtini tekme gibala med dvema in štirimi goli.

Mačkovšek spet v celjskem dresu

Pisala se je 19. minuta, ko je v igro vstopil Borut Mačkovšek, celjski navijači so ga živahno pozdravili. Slovenski reprezentant je po lanski sezoni odšel v Hannover, pred nekaj tedni prestopil v Dinamo iz Minska, a je ta dobesedno čez noč ugasnil in Maček se je vrnil v svoj Zlatorog. Poleg njega pa tudi David Miklavčič, ki je zaigral že v polfinalu, in Uroš Bundalo. Mačkovšku ni bilo pretežko obnoviti kombinatorike akcij, po eni izmed njih je zabil tudi gol iz cepelina.

Odločeno kmalu po odmoru

Začetek zadnje etape celjske poti do 17. pokalnega naslova je bil na sporedu v prvih minutah po odmoru. Po izključitvi Aleša Muhovca, igralca, ki so ga vzgojili v celjski rokometni šoli, je Celje prvič prestopilo magično mejo petih golov. V naslednjih osmih minutah so unovčili svojo kakovost in daljšo klop ter tudi s številnimi protinapadi napravili delni izid 6:1. Sviševo iskanje krožnega napadalca se ni obneslo, vrstile so se izgubljene žoge, Skok, ki se je na koncu ustavil pri 14 obrambah, je imel še vedno svoj večer in celjska prednost je do 41. minute narasla na deset golov (20:10).

V zadnjih desetih minutah pivovarji niso stopili s plina, medtem ko je Dolenjcem začela pohajati sapa. Celjani so napravili mini serijo 6:0, na koncu slavili z 31:15 in dvignili še 17. pokalno lovoriko.