"Bil bi nor, če bi rekel, da smo kandidati za odličje" #video

Sedemnajstega decembra je slovenska rokometna reprezentanca dobila novega selektorja. Taktirko je iz rok Veselina Vujovića prevzel Šved srbskih korenin Ljubomir Vranješ, ki se s slovensko izbrano vrsto v zadnjih dneh pospešeno pripravlja na njeno 13. evropsko prvenstvo. 166 centimetrov visoki rokometni strokovnjak pred začetkom evropskega prvenstva, ki ga bodo med 9. in 26. januarjem gostile Avstrija, Norveška in Švedska in na katerem bo Slovenija lovila tudi olimpijsko vozovnico, o rezultatih ne želi govoriti, želi si predvsem dobre igre.

"Vsi govorijo le o tem, kako malo časa imamo. Priznam, ni lahko. A gledati moramo tudi na prihodnost. Zagotovo bomo na bližajočem se evropskem prvenstvu vsi dali od sebe sto odstotkov, a to ni naša edina priložnost. Želim si ustvariti ekipo, ki bo dosegala dobre rezultate dolgoročno," meni rokometni poliglot, ki med drugim govori švedsko, srbsko, angleško, špansko in nemško, naučiti pa se želi tudi slovenščine. Čeprav se je trenerskih izzivov lotil razmeroma mlad, star je bil šele 36 let, se je hitro povzpel med najbolj spoštovane stratege na svetu. Leta 2014 je s Flensburgom pokoril Evropo in osvojil ligo prvakov, vodil pa je tudi reprezentanci Srbije in Madžarske. 

Sportal Ljubomir Vranješ je svojo zgodbo na klopi Slovenije začel z zmago

Vsi sobotni intervjuji na enem mestu.

Zdaj ste v Sloveniji že nekaj dni. Kako se nadaljujejo priprave na evropsko prvenstvo?

Za zdaj sem z videnim zadovoljen. Zame je sicer vse novo, a tako ekipa kot ves strokovni štab ves čas dajeta vse od sebe. Izjemno zadovoljen sem s strokovnim vodstvom in svojimi pomočniki, saj so mi ves čas na voljo. Res nimam nobenih težav. Celotno strokovno vodstvo ima že veliko izkušenj z ekipo in to mi res ustreza, saj je tako lažje tudi meni.

Kako ste se ujeli z ekipo? Prvič ste se z igralci spoznali šele pred dobrim tednom.

Z ekipo ni nobenih težav, res smo se dobro ujeli. V moštvu vlada dobra energija. Od igralcev pričakujem, da bodo dali vse od sebe. Ko bodo oblekli slovenski dres, hočem, da je to edina stvar, ki je v tistem trenutku pomembna. Vse drugo mora biti tistih 60 minut v ozadju.

Vranješ o slovenski ekipi:

Kako bi se opisali v vlogi trenerja?

Veliko časa namenim analizi tekmeca, saj ne maram presenečenj. Vedno želim imeti vse informacije, ki jih potrebujem pred tekmo. Na vsako tekmo se pripravim posebej, s tem želim dati tudi igralcem občutek gotovosti in varnosti, s tem pa dobijo tudi potrebno samozavest za obračun. Želim si, da bi igralci verjeli v moje delo in delo mojih pomočnikov. Vedno želim biti pripravljen na presenečenja.

Morda mi je nekoliko lažje tudi zato, ker sem bil še pred nekaj leti tudi jaz igralec. Zagotovo je to prednost. Prednost je tudi, da vem, kako je zmagovati. Vem, kaj je treba storiti, da ekipa zmaga. Rokometna igra se v zadnjem obdobju res spreminja, a pripravljen sem na vse. Rad imam svoje delo.

Slovensko izbrano vrsto prva tekma na EP čaka v petek proti Poljski. Foto: Grega Valančič/Sportida

Vsi poudarjajo, da se je zamenjava selektorja zgodila ob nepravem času in da je časa za pripravo na EP (pre)malo. Vam v tako kratkem času lahko uspe vzpostaviti svoj način dela?

Zagotovo ni dovolj časa, da bi ustvarili velike spremembe, a lahko nam uspejo majhni koraki k izboljšavam in včasih je to še boljše.

Ne seznamu imate še 20 rokometašev. Kakšen je proces odločanja? Kaj je ključno pri odločitvi?

Te odločitve so najtežje, sploh zato, ker v prvem delu priprav nisem imel priložnosti videti igre vseh igralcev, saj so bili rokometaši, ki igrajo v bundesligi, še v Nemčiji. Zato sem jih analiziral z videi. Tudi zaradi tega imam na seznamu še vedno 20 rokometašev. Nekateri izmed igralcev tudi še niso stoodstotno pripravljeni ali pa imajo težave s poškodbami, a želim, da so z nami do konca. V ekipi sicer ni resnejših težav s poškodbami, a če se zgodi kaj nepričakovanega in kateri izmed rokometašev ne more igrati, moramo biti na to pripravljeni. Na prvenstvo si želim odpotovati le z igralci, ki bodo pripravljeni stoodstotno.

Vranješ se pri svojem delu pogosto posvetuje s strokovnim štabom. Foto: Grega Valančič/Sportida

Kako se je za vas sploh začela zgodba s slovensko reprezentanco? Ste pričakovali, da boste v krogu kandidatov, ki bi lahko prevzeli krmilo slovenske izbrane vrste?

Tega ne moreš pričakovati. Dobil sem tudi ponudbe drugih reprezentanc in klubov. Ponudbe so del trenerskega dela. Ko sem prvič dobil vprašanje, kaj menim o delu s slovensko reprezentanco, o tem nisem bil prepričan. Imel sem nekatere dvome, a nato sem pretehtal pluse in minuse te službe, na koncu so prevladali plusi.

Prvi klic s slovenske rokometne zveze sem dobil v začetku decembra. Vedel sem, kakšni so slovenski igralci in kakšna je njihova mentaliteta, saj sem jih nekaj poznal že od prej. Kljub pomislekom odločitev ni bila pretirano težka. Največ pomislekov sem imel zaradi svoje družine, ki je na Švedskem, a želel sem si prevzeti katero izmed reprezentanc. Tudi v pogodbi s Kristianstadom imam zapisano, da imam možnosti delati tudi s katero izmed reprezentanc. Švedska liga ni tako močna, kot je na primer bundesliga, zato sem si želel še kaj več, sploh če bi prišla prava ponudba. Bil sem pripravljen na to in mislim, da sem sprejel pravilno odločitev, ko sem se usedel na selektorski stolček Slovenije.

"Bil sem pripravljen na to in mislim, da sem sprejel pravilno odločitev, ko sem se usedel na selektorski stolček Slovenije." Foto: Guliverimage/Getty Images

Zagotovo pa bo vse skupaj bolj jasno že zelo kmalu. A mislim, da ne smemo gledati le na trenutne rezultate slovenske reprezentance, temveč tudi na prihodnost. Ta ekipa z mladimi igralci, ki še prihajajo, ima res velik potencial. To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj sem sprejel to službo. Vsi govorijo le o tem, kako malo časa imamo. Priznam, ni lahko. A gledati moramo tudi na prihodnost. Zagotovo bomo na bližajočem se evropskem prvenstvu vsi dali od sebe sto odstotkov, a to ni naša edina priložnost. Želim si ustvariti ekipo, ki bo dosegala dobre rezultate dolgoročno.

Čutite kakšen poseben pritisk v želji po dobrem rezultatu?

"Verjamem, da lahko premagamo katero koli ekipo. A ni realistično, da rečem, da smo že pred prvenstvom med glavnimi kandidati za osvojitev odličja." Foto: Grega Valančič/Sportida Ne, ne čutim nobenega posebnega pritiska. Navijači pogosto zahtevajo dobre rezultate, medaljo ali nič, a treba je biti realističen. Slovenija je zadnjo medaljo na evropskih prvenstvih osvojila leta 2004, od tega mineva že 16 let. Stvari je treba videti takšne, kot so. Na prvenstvu bodo ekipe, kot so Danska, Švedska, Norveška, Španija, Francija, Nemčija … Na papirju so vse boljše reprezentance, kot je slovenska. Tudi sedmo ali osmo mesto na svetu ali v Evropi ni slabo. Verjamem, da lahko premagamo katero koli ekipo, a nor bi bil, če rečem, da smo že pred prvenstvom med glavnimi kandidati za osvojitev odličja.

Kakšen dosežek slovenske izbrane vrste pa bi bil za vas realen?

Osvojiti medaljo (smeh, op. p.). Šalim se. Vsi si želimo dobrega rezultata, nihče izmed športnikov ne gre na tekmo z mislijo, da bi izgubili. A o rezultatih odločajo malenkosti. Treniramo in se pripravljamo, nesmiselno pa je napovedati, kam lahko posežemo, saj lahko o tem odloči ena žoga.

Ste v ekipo uvedli kakšne spremembe?

Ves čas zelo sodelujem s strokovnim štabom, kar je v ekipi menda novost. Povedali so mi, da v preteklosti niso imeli toliko besede in odgovornosti. Imam se za dobrega trenerja, a vedno priznam, da ne vem vsega. Zato želim izkoristiti vso pomoč, ki jo imam, in vse v strokovnem štabu, ki natanko vedo, kaj počnejo. Vsem stoodstotno zaupam in vem, da dajejo vse od sebe.

"Vsem stoodstotno zaupam in vem, da dajejo vse od sebe." Foto: Grega Valančič/Sportida

Vašega predhodnika na slovenski klopi Veselina Vujovića je z mesta selektorja dokončno odnesel izbruh na eni izmed tekem Zagreba. Ste spremljali, kaj se je dogajalo?

Videl sem, kaj se je zgodilo, a tega nočem komentirati. Na sploh si ne želim komentirati dela drugih trenerjev. Vsak ima svoj pristop in način dela in to spoštujem. To ni moja stvar in vsekakor nisem oseba, ki bi imela pravico razpravljati o tem. Tudi sam se kdaj odzovem nekoliko bolj agresivno, čeprav se imam za mirnega trenerja. V razmerah, kjer si pod pritiskom, vedno poskušam ohraniti mirno kri. Hočem, da igralci vidijo, da imam kot trener vse pod nadzorom. Včasih moraš tudi povzdigniti glas, da zbudiš igralce. Vedno se prilagodim razmeram, a vse podrejam zmagam. Želim, da je moja ekipa vedno kar najbolj pripravljena in da igra na vrhuncu svojih zmožnosti.

Del enega izmed incidentov, ko ste bili oktobra leta 2018 še trener Veszprema, naj bi bili tudi vi. V medijih so se takrat med Njegova pot pri Veszpremu se je končala predčasno. Foto: Sportida drugim pojavile govorice, da so z vami zaradi slabih rezultatov želeli obračunati tudi navijači.

Vse to je daleč od resnice. V medijih so zapisali, da so me lovili navijači, na pomoč pa naj bi mi priskočila tudi policija, kar sploh ni bilo res. Vse se je končalo tako, kot se mora, moja pot pri Veszpremu se je res končala predčasno, a odšel sem brez težav. Pojavilo se je veliko zgodb in govoric, ki niso bile resnične. Ne vem, zakaj in kako se je to zgodilo. Nekateri posamezniki so me želeli očrniti, a z vsemi v Veszpremu smo se razšli v normalnih odnosih.

Ste z Vujovićem po prihodu v Slovenijo morda navezali stik?

Nisva govorila. Vse se je zgodilo tako hitro, da tudi ni bilo priložnosti.

V igri so tudi olimpijske kvalifikacije. Verjamete, da Sloveniji lahko uspe osvojiti eno izmed dveh mest, ki vodita v kvalifikacije?

Sem trener, ki verjame, da je mogoče prav vse. Vedno želim le zmagati. Zagotovo nam ne bo lahko, morda bo za osvojitev enega od teh dveh mest potrebna uvrstitev v polfinale. O tem ne želim razmišljati že zdaj. Ne želim reči, da je naš cilj uvrstitev na olimpijske kvalifikacije. Naš cilj je nekaj drugega. Želimo si predvsem igrati dobro, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo.

Sportal Slovenski ostrostrelec z menjavo selektorja dobil dodaten zagon

Na evropskem prvenstvu boste v prvem delu igrali na Švedskem v svojem rojstnem kraju Göteborgu. Ali imate to za nekakšno prednost ali zaradi tega čutite še dodaten pritisk?

Tega ne morem predvideti. S švedsko reprezentanco in navijači imam dober odnos, zato mislim, da ne bo nobenih težav. Je, kar je. Sprejel sem službo v slovenski izbrani vrsti in vse bom podredil temu. Poznam jezik, vesel sem, da se lahko z ekipo med minutami odmora sporazumevam v enem jeziku in mi ob tem ni treba uporabljati še nemščine, španščine in drugih jezikov. To je bilo zame ob sprejetju službe slovenskega selektorja dodaten plus. Pomembno se mi zdi, da govorim jezik, ki ga pozna vsa ekipa. Hočem, da me vsi razumejo. Zato sem imel v mislih, ko sem se odločal o reprezentancah, predvsem Švedsko in balkanske države, na koncu pa je prevladala Slovenija.

"Pomembno se mi zdi, da govorim jezik, ki ga pozna vsa ekipa," pravi Vranješ. Foto: Grega Valančič/Sportida

Kaj vas je poleg jezika še prepričalo, da ste sprejeli delo selektorja?

Želja po zmagi. Nekateri igralci v reprezentanci so že nekoliko starejši, a veliko je takšnih igralcev, ki bodo šele čez tri ali štiri leta dosegli svoj vrh. Tudi slovenska izbrana vrsta do 20 let kaže, kakšno perspektivo ima slovenski reprezentančni rokomet. Zato sem si na pripravah želel preizkusiti tudi nekaj mlajših igralcev, ki še niso igrali na velikih tekmovanjih. Veliko obetajo. Verjamem, da nas čaka zanimiva pot.

Sportal Vranješ: Potrebujem igralca, kakršen je Kavtičnik #video

Že veste, komu boste podelili kapetanski trak?

Če bo le zdrav, bo kapetan Vid Kavtičnik. Videli bomo, ali bo pripravljen na igro, a če bo vse tako, kot mora biti, bo ostalo tako, kot je bilo pred mojim prihodom. Ne želim si spreminjati hierarhije v ekipi. Če Vid morda ne bo pripravljen na prvenstvo, pa bo kapetan Jure Dolenec. Nesmiselno je takšne stvari spreminjati v desetih dneh, kolikor sem tu.

Vranješ o Kavtičniku:

Kako težko bo za vas opravljati dve trenerski službi hkrati?

Mislim, da ne bo nobenih težav. Navajen sem trenirati dve ekipi skupaj, sem zelo organiziran in to opravljam z veseljem. A vse se mora sestaviti, zato veliko stavim tudi na ves strokovni štab tako v Kristianstadu kot v slovenski reprezentanci. Je pa res, da je velika razlika med vodenjem reprezentance ali kluba. V klubu gre za vsakodnevno službo, ves čas imaš ekipo okoli sebe.

S Kristianstadom sem zdaj delal pet mesecev zapored, tu pa sem le nekaj dni. Zato je razlika ogromna. Tudi uigravanje in priprave vzamejo veliko časa, zato je biti trener v klubu v tem primeru prednost. A po drugi strani so v reprezentanci zbrani le tisti najboljši rokometaši, ki jih izberem sam. V klubu tega ne morem. Tam sem pri izbiri ekipe omejen s proračunom kluba. Tudi v prihodnosti bom tako lahko v reprezentanci izbral igralce, ki bodo ustrezali mojemu načinu dela.

"Tudi v prihodnosti bom tako lahko v reprezentanci izbral igralce, ki bodo ustrezali mojemu načinu dela." Foto: Grega Valančič/Sportida

Pred tem ste bili že selektor Srbije in Madžarske. Lahko ti dve izkušnji primerjate s slovensko?

V obeh selektorskih vlogah do zdaj sem se res veliko naučil, a prihod na slovensko klop je bila zame največja in pozitivna sprememba. Vse tri reprezentance imajo dobre igralce, a mislim, da mi Slovenija najbolj ustreza, tako igralci kot način dela.

Veliko vlogo v športu imajo tudi navijači.

"Želim si, da se moji igralci bojujejo vsak trenutek, ki ga preživijo na igrišču, in verjamem, da bodo to znali ceniti tudi navijači." Foto: Vid Ponikvar/Sportida Navijači so vedno pomembni, a ti dobijo le eno sliko, ki traja 60 minut. Rokomet je čustven šport, gre za borbo za vsako žogo. Če v tekmo ne vložiš svojega maksimuma, se to takoj opazi. Za navijače je to težko. Zato je zame izjemno pomembno, da se igralci borijo za svoj dres z državnim grbom.

Hočem, da naredijo vse za zmago. Verjamem, da sta želja in energija izjemno pomembni, res je, da včasih v žaru borbe zgrešiš strel ali narediš napako, a hkrati te lahko samo želja popelje do velikih uspehov. Želim si, da se moji igralci borijo vsak trenutek, ki ga preživijo na igrišču, in verjamem, da bodo to znali ceniti tudi navijači. Igrati brez napak je nemogoče, brez volje pa še težje. Vedno obstajajo boljše ekipe in igralci, a obljubim, da se bomo borili do zadnjega.

Do prve tekme na evropskem prvenstvu in vašega debija vas loči le še slab teden. Je že kaj nervoze?

Res se že veselim začetka evropskega prvenstva in prve tekme. Nikoli nimam težav s tremo ali nervozo. Igral in treniral sem že v vseh mogočih pogojih, s Švedsko sem bil olimpijski podprvak, pa svetovni in evropski prvak, s Flensburgom sem osvojil ligo prvakov. Videl sem že vse, prav tako sem veliko tekem tudi izgubil. Pripravljen sem na vse. Če bomo dali vse od sebe, bom zadovoljen. In če dajo dobri igralci vse od sebe v vsakem trenutku, potem uspeh zagotovo ne izostane. Ti fantje, ki so v ekipi, imajo potencial za velik dosežek. Morda moramo biti skupaj nekoliko dlje časa, a že zdaj verjamem v njihov uspeh.

Če se malce odmaknemo od rokometa. Kako vam je na sploh všeč bivanje v Sloveniji?

V Sloveniji sem bil pred to izkušnjo že večkrat in moram reči, da sem nad to državo navdušen. Do svojega 15. leta sem v Celju vsako poletje preživel teden ali dva. Želim si, da bi jo videli tudi moji otroci, zato jim večkrat pokažem slike in so vedno znova navdušeni nad tem, kako je tu lepo. Velik plus v Sloveniji so zame tudi ljudje. Čeprav je Slovenija še vedno del Balkana, so tu ljudje nekoliko drugačni, kar mi je res všeč. Vsi so zelo odprti in prijazni. Všeč mi je slovenska kultura, želim si naučiti tudi slovenskega jezika. Res se želim prilagoditi, nočem le gledati in jemati. Nekaj besed že znam, a to bom raje zadržal zase (smeh, op. p.).

Slovenija mu je zelo všeč. Foto: Grega Valančič/Sportida

S čim poleg rokometa se še ukvarjate?

Veliko jem in kuham. Pripravljam večhodne menije, kuhanje je res moja strast. V kuhinji sem lahko tudi po pol dneva, v tem uživam. Rad pa se ukvarjam tudi s fotografijo. Ko nisem z družino, sta to glavni dve stvari, ki se ju še lotim.

Preberite še:

Sportal Vranješ črtal četverico: Čaka nas še kar nekaj dela

Sportal Pred mesecem dni izpolnil otroško željo, zdaj bije bitko s časom