V času Čopa in Špika Slovenija velesila, danes brez veslačev na OI

Veslanje, v starem Egiptu in antični Grčiji ter Rimu dejavnost, povezana predvsem s transportom, je šport postalo v Angliji 18. in 19. stoletja. Od prve veslaške regate med univerzama Cambridge in Oxford leta 1828 je pridobivalo na popularnosti tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike in drugod.

V olimpijskem programu je bilo veslanje na prav vseh igrah moderne dobe, le da na prvih, ki so bile leta 1896 v Atenah, tekmovanj zaradi slabega vremena niso mogli izpeljati. Ženske so prvič nastopile v Montrealu leta 1976.

Na olimpijskih igrah danes veslajo na standardni dvokilometrski progi, v osmih moških in šestih ženskih disciplinah.  

Največ olimpijskih medalj so do zdaj na OI osvojili veslači iz Združenih držav Amerike (87), a na olimpijski lestvici prvo mesto zaseda Vzhodna Nemčija, ki ima eno zlato odličje več. Za legendo tega športa velja Britanec Steven Redgrave. "Največji veslač vseh časov" je osvojil šest naslovov svetovnega prvaka in zlata odličja prinesel s petih olimpijskih iger. Med ženskami ima podoben status Romunka Elisabeta Lipa, ki je na olimpijskih igrah osvojila pet odličij.

Tudi Slovenija ima pet olimpijskih veslaških odličij, k tej zbirki pa sta največ prispevala legendarna "diplomanta" blejske veslaške šole Iztok Čop in Luka Špik. Omenjena sta v dvojcu brez krmarja osvojila zlato medaljo na igrah leta 2000 v Sydneyju, srebrna sta bila v Atenah leta 2004 in bronasta v Londonu leta 2012. Čop je v dvojcu z Denisom Žvegljem bron osvojil tudi v Barceloni leta 1992, na teh igrah pa je bronasto odličje osvojil tudi četverec z Milanom Janšo, Janijem Klemenčičem, Sašem Mirjaničem in Sadikom Mujkičem.

Veslaška tekmovanja v Riu bodo potekala od 6. do 13. avgusta, boji za medalje bodo potekali zadnje štiri dni (10., 11., 12. in 13.). Slovenskih veslačev v Braziliji ne bo.