Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Martin Pavčnik

Ponedeljek,
1. 8. 2016,
4.00

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,10

Natisni članek

Rio 2016

Ponedeljek, 1. 8. 2016, 4.00

6 let, 6 mesecev

TOP 10

Selitev v športno večnost: 10 mejnikov, 10 športnih junakov

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,10

Vstopili smo v teden, ki prinaša začetek olimpijskih iger. Še pred petkovim odprtjem v Riu de Janeiru  pa vas vabimo  na krajši zgodovinski sprehod z desetimi slovenskimi junaki, ki so se na predhodnih igrah preselili v športno večnost in postavljali prav posebne mejnike.

Rudolf Cvetko: prvi nastop, prva kolajna

Sabljač Rudolf Cvetko (1880 - 1977) velja za prvega slovenskega olimpijca in tudi prvega dobitnika olimpijske kolajne. Leta 1912 je kot član avstrijske sabljaške ekipe nastopil na igrah v Stockholmu in z njo končal na drugem mestu.

 | Foto:


Leon Štukelj: prvi slovenski olimpionik

S kar tremi zlatimi, eno srebrno in dvema bronastima kolajnama telovadec Leon Štukelj (1898 - 1999) velja za najuspešnejšega slovenskega olimpijca. Dolgo je bil tudi najstarejši slovenski olimpionik, saj je po preživelih dveh svetovnih vojnah dočakal tudi osamosvojitev in častitljivih 100 let.

 | Foto:


Miroslav Cerar: zlati konjenik

Po Štukljevi smrti leta 1999 je status najstarejšega slovenskega olimpijskega prvaka prevzel še en telovadec  - Miro Cerar (1939), sicer oče sedanjega slovenskega premiera Mira Cerarja ml. Na svojem paradnem orodju, konju z ročaji, je bil dvakrat prvak, poleg tega pa je osvojil še bron na drogu.

 | Foto:


Jure Franko: "doma" do prve kolajne na ZOI

Kar 72 let po Cvetku in ducat manj po ustanovitvi zimskih olimpijskih iger je slovenski športnik odličje osvojil tudi v zimski različici največjega športnega dogodka. Na igrah leta 1984 v Sarajevu, ki je imelo v tedanji Jugoslaviji tudi za Slovence prizvok domačih iger, je do srebra v veleslalomu prišel alpski smučar Jure Franko.

 | Foto:


Alenka Cuderman: prva kolajna za Slovenko

Vsega nekaj tednov po prvi kolajni Slovenca na zimskih olimpijskih igrah pa je do prvenca prišla tudi prva Slovenka. Alenka Cuderman (na fotografiji desno ob Simoni Šturm) je bila članica jugoslovanske rokometne reprezentance, ki se je na igrah leta 1984 v Los Angelesu zavihtela na Olimp.

 | Foto:


Sadik Mujkić: edini za Jugoslavijo in Slovenijo

Zbiranje slovenskih kolajn pod jugoslovansko zastavo se je končalo leta 1988 v Seulu. Tam je do bronastega odličja prišel tudi blejski veslaški dvojec v postavi Bojan Prešern – Sadik Mujkić. Ta je bil štiri leta pozneje v Barceloni član bronastega četverca (še Janša, Klemenčič in Mirjanič), tako da je v zgodovino zapisan kot edini športnik z olimpijskima kolajnama za Slovenijo in Jugoslavijo.

 | Foto:


Iztok Čop: prvi in največji po osamosvojitvi

V Riu de Janeiru bo Iztok Čop opravljal vlogo vodje reprezentance in ob tem obudil spomin na številne mejnike. S štirimi kolajnami spada med najboljše slovenske olimpijce vseh časov, v zgodovino pa se je zapisal tudi po prvi kolajni za samostojno Slovenijo (v Barceloni 1992 z Denisom Žvegljem ) in prvi zlati za novo državo (v Sydneyju 2000 z Luko Špikom).  

 | Foto:


Alenka Dovžan: nov obraz, nov začetek

Mojstrančanki Alenki Dovžan je pripadla čast, da je kot prva športnica osvojila kolajno za samostojno Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Kot vsega 18-letna alpska smučarka je leta 1994 na igrah v Lillehammerju prišla do brona v kombinaciji.

 | Foto:


Tina Maze: prva dama olimpijskih iger

Čeprav je nastopila že na olimpijskih igrah 2002 in 2006 ter se leta 2010 v Vancouvru veselila dveh srebrnih olimpijskih kolajn, pa je najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov Tina Maze svoj olimpijski zenit dosegla leta 2014 na igrah v Sočiju. Takrat je postala dvakratna olimpijska prvakinja – v smuku in veleslalomu.  

 | Foto:


Rajmond Debevec: zimzeleni olimpionik in rekorder

Najboljši slovenski strelec vseh časov, svojevrsten most med olimpijskimi rodovi, ki je marca dopolnil 53 let, puške še ni odložil v kot, a se letos po osmih zaporednih nastopih ni zavihtel na olimpijski vrtiljak. Vseeno ima z olimpijskim zlatom in dvema bronastima kolajnama mesto med večnimi, obenem pa je tudi slovenski olimpijski rekorder – po številu nastopov in starosti ob osvojeni kolajni (49 let v Londonu 2012).

 | Foto:


Čas za nove junake, nove mejnike

Med navedenimi izbranci bi se seveda lahko znašel še cel niz izjemnih slovenskih športnikov. Primož Kozmus, edini slovenski olimpijski prvak v kraljici športa, košarkar Ivo Daneu, ki je svojo izjemnost unovčil tudi na olimpijskih igrah, jadralec Vasilij Žbogar, edini slovenski potnik v Rio z že osvojeno olimpijsko kolajno, pokojni rokometaš Iztok Puc, ki je igral za kar tri države, a odličja ni osvojil zgolj Slovenijo, temveč s Hrvaško in nekdanjo Jugoslavijo, pa Urška Žolnir kot še vedno aktualna olimpijska prvakinja, Luka Špik, nepogrešljivi partner v Čopovem dvojcu in eden od treh lastnikom kompleta kolajn, in še bi lahko naštevali. Slovenski športniki so namreč na dosedanjih poletnih olimpijskih igrah osvojili že kar 43 kolajn, še 19 pa so jih osvojili športniki na zimskih igrah. Je napočil čas na nove? Rio trka na vrata.

 

Ne spreglejte