"Olimpijske igre? Doživiš šok, stres tako ali drugače."

Biti del olimpijske zgodbe je za vsakega športnika nekaj posebnega, ob osvojeni medalji pa je zadoščenje še toliko večje. Slovenija se v kolesarstvu še ni zavihtela med dobitnice odličij. Najbližje mu je bil leta 2004 v Atenah Andrej Hauptman, ki je bil na cestni dirki peti.

Martin Hvastija je imel to čast, da je olimpijske igre doživel kot kolesar in selektor. Sam je nastopil na OI leta 2000 v Sydneyju, kjer je v kronometru zasedel 22. mesto, zato je pravi naslov, da malce spregovori o tem, kako je poskrbljeno za športnike v olimpijski vasi.

V Sydneyju kar z avtobusom do restavracije

"Olimpijske igre so za trenerje in tudi kolesarje drugačne od drugih kolesarskih dirk. Vse je drugače, od prevoza, namestitve do logistike. Šok je, stres tako ali drugače. Vsake igre so zgodba zase. Ne spomnim, da bi imeli v Sydneyju, ko sem še kolesaril, težave, le da Gorazd Penko ni znal voziti avtomobila na levi strani (smeh, op. p.). Šalo na stran. Spomnim se, da je bilo v Pekingu stresno, saj so Kitajci preveč komplicirali," se spominja Hvastija.

"V Londonu smo se peljali dve uri, da smo lahko opravili trening."

Nato je bolj podrobno razložil, kaj ga je zmotilo: "Kot prvo smo kolesarji navajeni bivati v hotelih, ne v olimpijski vasi. Hrana je tam drugačna. V Sydneyju smo se morali z avtobusom peljati dva kilometra, da smo prišli do restavracije. Maser ni mogel prinesti vode čez rentgen. Stres je na vsakem koraku. Kolesarji so vajeni, da jim v hotelih dnevno pospravijo sobe, na olimpijskih igrah moraš vse sam. Prav tako v olimpijski vasi ne moreš trenirati. Za preostale športe so objekti priskrbljeni. V Londonu smo morali 50 kilometrov iz mesta, da smo prišli na normalno cesto. Na trening smo se tako peljali tudi po dve uri."

Pravilo dveh dni

Izkušnje iz preteklosti so bile dobrodošle, da se bodo letos v našem kolesarskem taboru odzvali drugače. Pet dni bodo namreč nastanjeni zunaj olimpijske vasi, da bodo lahko trenirali, nato pa zadnja dva dneva v vasi: "Takšno je pravilo. Spomnim se, da je moral v Pekingu tudi Roger Federer priti v olimpijsko vas za dva dneva."

Nekdanji skakalec Primož Roglič je dal z zmago na gorskem kronometru na slovitem Giru signal, da lahko dobro uvrstitev pričakujemo tudi v Riu, kjer bo kronometer prav tako z vožnjo v klanec.

Zdajšnji slovenski selektor Gorazd Štangelj bo v Riu računal na Primoža Rogliča, Simona Špilaka, Jana Polanca in Mateja Mohoriča.

"Špilak je edini, ki lahko doseže rezultat, a morata biti izpolnjena dva pogoja"

Hvastija izpostavlja Šilaka: "Trasi za kronometer in cestno dirko sta težki, zato bo zanimivo. Za Špilaka vemo, da je edini, ki lahko doseže rezultat. Motivacija in pripravljenost sta pri njem dva pogoja, ki morata biti izpolnjena. Če eden ne bo, bo težko. Za Rogliča upam, da bo dober v kronometru. Na cestni dirki je vprašanje, kako dober je v klanec. Upamo, da bo stanje moči takšno, kot je bilo na Giru (Roglič je osvojil gorski kronometer, op. p.)."

Pri Simonu Špilaku bosta pomembni motivacija in forma.

Kot še pravi nekdanji slovenski selektor, je za Špilaka dobrodošlo, da je že nastopil na olimpijskih igrah v Pekingu in da ve, kaj ga tam čaka. "Ve, kakšen je stres in vse skupaj. Tam ni nič dosegel, ker ni bil v formi. Vse mu je bilo čudno. Upam, da mu bo zdaj v redu. Moral bo biti motiviran. Skrbi me le to, da je na Poljskem v dežju odstopil, saj so to njegove razmere," pravi Hvastija.

Ob tem lahko malce domišljijsko dodamo, da je tudi veliki zvezdnik Mark Cavendish na dirki Po Sloveniji odstopil, nato pa zablestel na prestižnem Touru, na katerem je zmagal v kar štirih šprinterskih etapah.