Atlanta 1996

Kraj in čas: Atlanta (ZDA); 19. julij – 4. avgust 1996
Ostali kandidati: Atene, Beograd, Manchester, Melbourne in Toronto
Udeležba: 197 držav, 10.318 športnikov
Število športov: 26 športov, 271 disciplin
Ogenj je prižgal: Muhammad Ali
Igre je odprl: Bill Clinton
Olimpijska prisega: Teresa Edwards

Mnogi so pričakovali, da bo ob velikem jubileju olimpijski ogenj zagorel na atenskem štadionu, a je MOK igre podelil Atlanti. Američani so znali v olimpijsko dogajanje vnesti tipični "šov", ki so ga z odličnimi dosežki popestrili številni športniki. Vrhunski objekti, navdušeni gledalci in dovršena medijska pokritost so ob izjemni komercializaciji upihnili sto svečk na olimpijski torti.

Svojevrsten spektakel je predstavljala že otvoritvena slovesnost, na kateri je imel ob ameriškem predsedniku Billu Clintonu in Slovencu Leonu Štuklju glavno vlogo ameriški boksar Mohamed Ali. Nekdanji športnik, ki ga je nato doletela Parkinsonova bolezen, je s tresočo roko prižgal olimpijski ogenj in poskrbel za nepopisno navdušenje. Že uvod je napovedoval spektakel nad spektakli. Temno senco na veliki dogodek, ki so ga popestrili izjemni tekmovalci v prav vseh športih, je vrgla le bombna eksplozija v "Stoletnem parku", ki je terjala eno žrtev

Sicer pa so igre okronale veliko junakov. Domače navijače, ki so med drugim pozdravili tudi novo zlato Carla Lewisa, je v delirij spravil Michael Johnson, olimpijski prvak na 200 in 400 metrov. Ko je ameriški šampion prečkal ciljno črto v teku na 200 metrov, so se ure ustavile pri 19,32, s čimer je postavil nov mejnik. Igre so zaznamovali tudi Aleksej Nemov, Garry Hall, Donovan Bayley, Aleksander Popov … Na državni ravni so na veselje domačinov prevladovali Američani, ki so osvojili kar 101 kolajno, od tega jih je bilo kar 44 zlate barve.

Slovenci in OI 1996

Če se je krstni slovenski nastop v Barceloni v spominu ljubiteljev športa ohranil kot »bronasta doba«, so si slovenski športniki v Atlanti - na igrah jih je nastopilo 37 - prislužili napredovanje v srebrno dobo, ki sta jo poosebljala Andraž Vehovar in Brigita Bukovec.

Ob 100-letnici olimpijskih iger moderne dobe je Slovenija naposled dočakala tudi odličje v kraljici športa. Brigita Bukovec, tedaj 26-letna atletinja iz Ljubljane, je v ameriški zvezni državi Georgia kronala kakovostne dosežke v teku na 100 metrov z ovirami. Z odličnim tempiranjem forme in izjemnim finalnim tekom je Bukovčeva zasedla drugo mesto in le za las zaostala za predstavnico Švedske Ljudmilo Engquist. Odličen atletski izkupiček sta s šestim mestom v skoku v daljino in desetim v skoku v višino dopolnila še Gregor Cankar oziroma Britta Bilač, ki je slovenski tabor okrepila po poroki z Borutom Bilačem.

Med dobitniki srebrnih olimpijskih kolajn pa je Bukovčevi družbo delal kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar, ki bo v Pekingu v vlogi vodje slovenske olimpijske delegacije. Član kajakaškega kluba Rašica je z odlično drugo vožnjo v slalomu upravičil visoka pričakovanja, ki so bila posledica dobrih nastopov na tekmah svetovnega pokala in na svetovnem prvenstvu, ter zaostal le za Nemcem Oliverjem Fixom. Reka Occoee je v naravnem okolju predstavljala lepo kuliso za velik uspeh slovenskega kajakaškega športa, ki ga je s sedmim mestom dopolnil Solkanec Jernej Abramič.

Prisotnost v svetovnem vrhu so v ZDA znova dokazovali tudi veslači na mirnih vodah, a so imeli njihovi dosežki dokaj grenak priokus, saj so zasedli dve – predvsem na olimpijskih igrah tako nezaželeni in pregovorno nehvaležni – četrti mesti. Za dobitniki kolajn je v enojcu ostal Iztok Čop, četrti pa je bil tudi prenovljeni četverec brez krmarja, v katerem so sedeli prekaljeni olimpijski mački: Milan Janša, Jani Klemenčič, Denis Žvegelj in Sadik Mujkič. Olimpijsko vzdušje sta prvič občutila tudi Izolan Erik Tul in član "tovarne šampionov" z Bleda Luka Špik.

Nad pričakovanji je svoj nastop opravila lokostrelska vrsta v postavi Samo Medved, Matevž Krumpestar in Peter Koprivnikar, ki je na ekipni tekmi zasedla peto mesto. S tremi uvrstitvami med deseterico pa se je v domovino vrnil Rajmond Debevec. Bil je šesti z zračno puško ter deveti z MK leže in v trojnem položaju.

Sicer pa je imela Slovenija ob že omenjenih športih svoje predstavnike tudi v jadranju, plavanju in kolesarstvu.