"Vse, kar v Sloveniji teče, pride tudi na Ljubljanski maraton"

Kdaj ste zadnjič tekli na Ljubljanskem maratonu? Nikoli.

Kdaj boste? Nikoli.

Pa na rekreativnem teku na deset kilometrov? Nič ne bom tekel.

Fun tek? Ne.

Zakaj pa ne? Zakaj pa bi? S tem maratonom pretečem toliko kilometrov, da imam najdaljšo kilometrino. Lahko bi se plazil, pa bi bil še zmeraj prvi.

Na čelu Ljubljanskega maratona ste že od vsega začetka, zato ste najbrž pravi naslov za vprašanje, kakšni so cilji Ljubljanskega maratona? Naš cilj je, da aktiviramo čim več ljudi, da so prav zaradi priprav na Ljubljanski maraton aktivni vse leto, za vrhunec vseh priprav pa nazadnje še odtečejo in odsanjajo ta tek. Ljubljanski maraton je srčni maraton, ki ga prirejamo izključno za šport in udeležence.

Poleg rekreativnega dela Ljubljanskega maratona je manj množičen, a zato nič manj pomemben tekmovalni del. Kakšen je postopek vabljenja tujih tekačev? Prvi pogoj je, da imamo osnovne podatke o proračunu maratona.

Kako "težak" je letos? 850 tisoč evrov za vse dogodke v okviru Ljubljanskega maratona. 75 odstotkov sredstev zberemo s sponzorji – naš glavni sponzor je Volkswagen – in prijavnino, preostalo prispeva Mestna občina Ljubljana. Za vrhunske tekače imamo rezerviranih 108 tisoč evrov, s čimer krijemo štartnine, nagrade, ki variirajo glede na naše zmožnosti in rezultate, ter nastanitve.

Kakšnega kalibra so tuji tekači, ki vam jih uspe zvabiti v Slovenijo? Glede na močne povezave z menedžerji lahko dobimo zelo dobre tekmovalce. Dejstvo pa je, da se Ljubljanski maraton z rezultati maratona od 2 ur in 7 minut do 2 ur in 8 minut uvršča na srednjo kakovostno raven, medtem ko maratonci, ki dosegajo čase okrog 2 ur in 5 minut kandidirajo za nastope na maratonih z bistveno večjimi proračuni.

Po čem merite uspeh Ljubljanskega maratona? Po številu maratoncev, skupnem številu tekačev, rekordnih časih … Naše merilo je rekreacija, kar pomeni, da želimo pritegniti čim več ljudi, ki se bodo vse leto pripravljali na ta dan. Drugi del pa je vrhunski del in tu nam je seveda v interesu, da dosegamo dobre rezultate. Proga je verificirana in ima licenco, velja za norme za olimpijske igre in svetovno prvenstvo.

Koliko povabljenih tujih tekačev prihaja letos? Letos jih pride 23, nekaj bo tudi žensk, saj si želimo izenačevati zastopanost obeh spolov, čeprav ženski in moški maraton še vedno nista primerljiva. So pa izenačene nagrade.

Kolikšen znesek je rezerviran za zmagovalca? Približno deset tisoč evrov, če bo dosežen rekord, lahko tudi 15 tisoč. Nagrade so odvisne od rezultata, bonusov, malusov … Šele ko bo zmagovalec pritekel na cilj, bomo vedeli, kakšne bodo nagrade.

Lani ste po vzoru tujih maratonov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli sejem Tečem – Expo, kjer je bilo poleg razstav in predavanj treba prevzeti tudi štartne številke. Expo ohranjate tudi letos, novosti, ki ju velja omeniti, pa sta vsekakor tudi projekta Run-Alpe-Adria in Fun tek. Kaj prinašata? Projekta Run-Alpe-Adria smo se letos lotili prvič. Gre za skupen projekt organizatorjev treh maratonov, in sicer Ljubljanskega maratona, Maratona d'Europa v Trstu in Kärnten Läufta v Celovcu, rezultati se seštevajo. Na vseh treh tekih sodeluje 206 tekmovalcev, ki bodo na sklepnem delu pokala 27. oktobra v Ljubljani prejeli nagrade. Run-Alpe-Adria je razdeljen na veliki in mali pokal, pri čemer veliki vključuje dva maratona in en polmaraton, mali pokal pa tri polmaratone, saj Celovec teka na 42 kilometrov ne organizira. S skupnim pokalom želimo združevati tekače, jih spodbuditi in dodatno motivirati, deliti izkušnje, predvsem pa večati število udeležencev iz tujine.

Letošnja novost je tudi Fun tek, ki je v tujini stalnica in velja za množično obiskano prireditev. Samo v Rimu se ga denimo udeleži 100 tisoč ljudi. Kakšno udeležbo pričakujete na premiernem Fun teku? Glede na to, da bomo dogodek organizirali prvič, težko ocenim, bomo pa zadovoljni, če se ga bo udeležilo 500 ljudi. Ljudje Fun teka še ne poznajo. Tudi maraton smo začeli s 600 tekači, danes jih privabimo 15 tisoč. S Fun tekom želimo Ljubljančanom in preostalim dati možnost, da izkoristijo prazne ceste za tek. Če jim že zapremo ceste, naj vsaj uživajo. V tujini ločeno organizirajo še tek v maskah, s psi, ženski tek in drugo, mi pa bomo vse to združili v enkraten dogodek. Šlo bo za zanimiv, vesel, dobrodušen tek.

Na nedeljski del Ljubljanskega maratona so se prijavili 14.703 tekači. Kako ste zadovoljni s številom prijav? Zelo. Tako neverjetne skokovite rasti, kot je bila, ne pričakujemo več. Mislim, da smo limit že zdavnaj presegli, že te številke so vesoljske same po sebi. Vse, kar v Sloveniji teče, pride tudi na Ljubljanski maraton, kaj več je težko pričakovati.

Trasa ostaja nespremenjena? So sicer minimalne korekture, sicer pa vse preostalo ostaja enako. Težavi sta le del ceste na Brdu, ki ga obnavljajo, in štart na Slovenski, kjer so zožili cesto in se malo lovimo. Ne vemo še točno, kako bo.

Kako občutite recesijo? Kriza se seveda pozna. Čeprav je naša prijavnina v primerjavi s preostalimi, kjer dobiš le golo prijavnino brez sponzorskih nagrad, nizka, je bilo letos kar težavno.

Za zadnji rok prijav ste postavili ceno 70 evrov. Kakšen odstotek tekačev se sploh prijavi za takšno vsoto? Skoraj nihče. Takšno ceno smo postavili zgolj zato, da bi ljudi spodbudili, naj se čim prej prijavijo, saj želimo zaradi lažje organizacije kar najhitreje vedeti, koliko tekačev lahko pričakujemo.

Če bi število prijav naraščalo, kdaj bi bil, tako kot je v tujini praksa, potreben žreb tekačev, ki bi se maratona lahko udeležili? Upam, da nikoli. Pred leti smo rekli, da je maksimum deset tisoč tekačev, pa smo ta limit že zdavnaj presegli. Mislim, da bi zmogli tudi 25 tisoč tekačev, vendar pa bi bilo treba program spremeniti. En dan polmaraton in drugi dan maraton, zdaj pa poskušamo vse zapakirati v en tekaški konec tedna. Drugi maratoni organizirajo samo maraton ali štafete, kjer več tekačev skupaj preteče maraton. Razmišljamo tudi, da bi poimenovanje rekreativnega teka spremenili v tek na deset kilometrov, vlogo rekreativnega teka pa bo po novem prevzel Fun tek.

Koliko prostovoljcev bo pomagalo na dan maratona? Prostovoljci so naša velika slabost, praktično jih nimamo. Morda se jih prijavi 15 ali 16, na koncu pridejo trije ali štirje. Zanimivo, na EuroBasketu so jih zbrali z lahkoto. Pri nas vse delajo profesionalne službe.

Ki jih bo treba plačati? Vse, nihče ne dela zastonj. V nedeljo jih bo na terenu okrog 1.100. Dobimo jih prek vseh mogočih kanalov. Od policije, gasilcev do gospodarsko-javnih služb, ki spadajo pod Mestno občino Ljubljana.

Ali ste razmišljali, da bi normo, v kateri je treba preteči maraton, raztegnili? Prvi krog je zdaj treba preteči v času 2 ur in 15 minut, medtem ko so v tujini te meje bolj ohlapne. Tega ne bomo spreminjali, saj želimo doseči, da bi tekači k nam prihajali pripravljeni, tako da nimajo težav ne oni ne mi. Limit prvega kroga ostaja 2 uri in 15 minut, dovolimo tudi nadaljevanje tistim, ki za prvi krog porabijo do 2 ur in 30 minut. Praktično vsi pridejo na cilj. Če vmes ugotoviš, da ne boš zmogel, se še vedno lahko odločiš, da končaš pri 21. kilometru. To je prednost dveh krogov.

Pa počakate na zamudnike? Počakamo. Morda se zgodi, da eden ali dva v cilj pritečeta 15 minut ali pol ure po limitnem času. Res pa je, da moramo cesto odpreti, saj imamo dovoljenje le za pet ur. To je skrajna meja. Ne skrbite, mi bomo tekače že počakali, bodo pa po limitnem času morali teči po pločniku in se držati cestnoprometnih predpisov.

Banalno, a ne najmanj pomembno vprašanje. Kako je z WC-ji? Bo gneča pred njimi spet nepopisna? Na razpolago bo od 70 do 80 WC-jev. Tudi če bi jih bilo tisoč, bi bilo še vedno premalo. Težava nastane zadnjih 15 minut pred štartom, ko vsi hitijo na WC, tega se zavedamo, ampak nič ne pomaga. Vrsta je, žal. Razmišljali smo tudi že o sistemu, kakršnega prakticirajo na newyorškem maratonu. Tam za opravljanje male potrebe uporabijo tudi cevi za meteorno vodo, pri nas pa sta meteorna voda in kanalizacija ločeni in nam tega ne dovolijo. Bi bila pa zanimiva rešitev, kajne?