Športni psiholog Vičič: Vsak otrok je lahko dober vsaj v enem športu

Po mnenju športnega psihologa Aleša Vičiča je pri vključevanju otrok v šport najpomembneje to, da jih za šport navdušimo. "Pri tem je s psihološkega vidika povsem vseeno, za kateri šport," uvodoma poudarja Vičič. "Pomembno je, da to navdušenje traja vse do pubertete, ko je še toliko več vredno, če otroci ostanejo v športu, čeprav se je treba zavedati, da se 99,9 odstotka teh otrok ne bo nikoli preživljalo s športom."

Otrok naj eksperimentira …

Otroke zanima sto in ena stvar, radi kolobarijo po različnih krožkih, tudi športnih. "Tudi če otrok eksperimentira in preizkuša več športov, je to v otroštvu koristno, ravno zato, da ugotovi, kaj ga najbolj pritegne in veseli. To pomeni, da bo laže preživel tudi uvodno navdušenje, ki lahko izvira iz nešteto faktorjev, med drugim tudi zaradi prijatelja, ki se odloči za neki krožek, naš otrok pa mu sledi. Skratka, pomembno je, da otrok izbere takšno dejavnost, ki jo bo po treh mesecih še vedno rad obiskoval," svetuje Vičič.

... a naj pri eni dejavnosti vztraja vsaj pol leta

Staršem svetuje, naj otrok pri eni dejavnosti vztraja najmanj pol leta. "Toliko, da dodobra spozna šport, in ugotovi, ali je to tisto, kar ga navdušuje, ali ne. Da se zave, da gre za relativno resno stvar in ne za bombonček, ki se ga okuša po potrebi. Šport je namreč resna hrana. In čeprav gre še vedno za sprostitev in zabavo, je to vendarle nekaj, kar bo otrok počel dobršen del življenja. Zato se ne gre tako na hitro odločati," priporoča Vičič, ki kot drugi ključni faktor navaja vztrajnost. "Ne gre zgolj za to, da se otrok samo zabava, ampak se mora nečemu tudi obvezati. Tudi to je bistvo športa. Treba je vztrajati, pri tem pa se moramo zavedati, da bo otrok lažje vztrajal, če bo našel pravo notranjo motivacijo."

Zgleden skandinavski koncept športa

Vičič, nekdanji koordinator za učne in šolske obveznosti na Gimnaziji Šiška, kot primer dobre prakse navaja skandinavski koncept športa, kjer razen v redkih športnih zvrsteh otrok vse do 12. leta ne usmerjajo v tekmovalnost in specializacijo. "Imajo splošne športne šole, kjer otroci preizkusijo vse mogoče športne zvrsti, kar je bliže razvojnim značilnostim otroka," je prepričan naš sogovornik, ki podpira tudi slovenski projekt Zdrav življenjski slog, kjer učenci na osnovnih šolah v okviru interesnih dejavnosti preizkušajo vse mogoče športe. "Vsak spoznava vse in glede na to, da je športnih zvrsti ogromno, je vsak lahko dober v različnih stvareh ali vsaj v eni. Tudi dekle, ki ne skače daleč in ne teče hitro, se morda najde v lokostrelstvu. Žal mi je, da ta koncept, ki bi mu morali slediti do 12. leta, ne dobiva širših razsežnosti. V tem konceptu namreč šele po 12. letu napoči čas za specializacijo, saj otrok šele takrat razume, kaj je to storilnost, učinkovitost in tekmovalnost."

Kako navdušiti otroke, ki niso rojeni za šport?

Otroci so različni. O tem ni dvoma. Nekateri so rojeni za šport, spet drugim je bliže umetnost. Ali je tudi te otroke smiselno usmeriti in nekako siliti v šport? "Starši moramo šport razumeti z vidika dejavnosti, ki bo otroku zapolnila življenje, ne pa kot nekaj, kar obiskuje zgolj zato, da bi mu v tem nekoč uspelo kot vrhunskemu športniku. Šele po 12. letu bomo videli, ali ima otrok prave telesne in tehnične karakteristike ter dovolj znanja, da mu uspe tudi v vrhunskem športu. Če otroka pri petih ali osmih letih okupiramo z miselnostjo, da mu mora uspeti, bomo doživeli le odpor, težave in frustracije," je prepričan Aleš Vičič.

Koliko je odvisno od učitelja telesne vzgoje?

Precej navdušenja do športa lahko na otroke prenese tudi športni pedagog. "Če je učitelju športne vzgoje ta poklic blizu in ga opravlja z veseljem, potem to radost in navdušenost zagotovo prenese tudi na otroke. Če otrok to začuti pri avtoriteti, je to poleg tega, da neko športno dejavnost obiskuje tudi njegov najboljši prijatelj, najpomembneje," je prepričan Vičič, ki poudarja, da otroke za šport lahko navdušiš z marsičem, predvsem pa z igro. "Poznati moraš le delovanje otroške psihe."