Sreda, 20. 1. 2021, 20.30
3 leta, 3 mesece
Še ena vrsta učiteljev, ki se je znašla v težki situaciji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,09
1
Tudi učitelji smučanja so se znašli v nezavidljivem položaju. Zaradi zaprtja smučišč ne morejo opravljati svoje osnovne dejavnosti.
Epidemija je močno zarezala tudi v sfero učiteljev smučanja, ki so v letošnji zimi našteli le tri delovne dni, pa še ti so bili zaradi strogih ukrepov na smučiščih bolj kot ne nedelovni. Visok finančni vložek, namenjen nakupu zaščitne opreme za boj proti novemu koronavirusu, se letos zagotovo ne bo povrnil. "To je največja preizkušnja za nas. Še zelene zime in gospodarska kriza nas niso tako udarili," priznava Uroš Martinšek, vodja združenja šol smučanja pri Zvezi učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS). Izpada dohodka letos pod nobenim pogojem ne bodo mogli nadomestiti, zato želijo, da se to uredi na sistemski ravni.
"Ob koncu lanske zime nismo pričakovali, da bodo stvari v zvezi z novim koronavirusom trajale tako dolgo," priznava Uroš Martinšek, vodja združenja učiteljev smučanja, ki združuje tri tisoč učiteljev smučanja z licenco, od tega okrog 350 profesionalnih, ki jim predajanje smučarskega znanja predstavlja glavno oziroma edino delo v obdobju od začetka decembra, ko se smučarska sezona začne, pa vse do konca sezone, ki traja nekje do marca, aprila, na Kaninu celo do maja.
Epidemija se jih je dotaknila že marca lani, a v primerjavi z razsežnostmi drugega vala, ni bilo tako hudo. "Promet nam je krepko padel že marca, a smo sezono takrat v večji meri že spravili pod streho, medtem ko je zdaj zadeva precej drugačna," poudarja Martinšek.
Priprave na sezono kot vsako drugo
Uroš Martinšek, vodja združenja šol smučanja pri Zvezi učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS).
Glede na to, da poleti nihče ni pričakoval, da se bodo zadeve tako drastično zaostrile, so se šole in učitelji smučanja na sezono organizacijsko in kadrovsko povsem normalno pripravljali.
"Opremili smo se z vso potrebno zaščitno opremo za delo na terenu, od zaščitnih mask, ovratnih rut, dokler niso bile te prepovedane, do razkužil in pleksi stekel na informacijskih pultih, kar je bil prav tako precejšni finančni zalogaj," je povedal Martinšek. Stroški so rasli tudi zaradi oglaševanja, naročila tiskovin, strežnikov, ki jih morajo najeti za operacijske sisteme.
Že novembra pripravili paket priporočil za učitelje smučanja
Že novembra so skupaj z ZUTS pripravili predlog priporočil za ravnanje učiteljev smučanja na smučiščih in zbornih mestih in jih poslali na NIJZ, kjer so sredi novembra dobili pozitiven odgovor.
Mislili so, da bo vse to zadostovalo, da bo njihovo delo lahko steklo. Žal je bilo precej drugače. Učitelji smučanja so letošnjo zimo svojo dejavnost lahko opravljali zgolj tri dni.
Delali so lahko le tri dni, pa še takrat so zaman čakali na stranke
"Delo, pa še to individualno, smo lahko začeli opravljati šele 4. januarja, ko so se smučišča ponovno odprla, pred tem, decembra, pred prvim zaprtjem smučišč, je bila vodena športna dejavnost prepovedana.
Ker smo se morali organizirati, smo z delom začeli 5. januarja, a je bila težava, ker zaradi ukrepa, ki je zahteval, da smučarji pokažejo "sveži" negativni covid test, obiska na smučiščih skoraj ni bilo, poleg tega bi delali lahko zgolj na individualni bazi.
Ko se smučišča 8. januarja zaprla, se je zaprla tudi naša dejavnost. To pomeni, da smo v celi sezoni lahko delali vsega skupaj tri dni in še takrat praktično nismo imeli dela. Naša šola ima 30 učiteljev smučanja, od tega so trije oddelali tri ure. Nič," opozarja sogovornik.
Tudi če se smučišča odprejo, turistov, ki so glavni odjemalci ur smučanja, ne bo
Tudi če se bodo smučišča odprla, bo finančni udarec še vedno zelo močan, dodaja. Največjo vlogo pri tem ima upad turistov, ki so bili pogosto odjemalci njihovih storitev, potem je tu odpoved šol v naravi ….
Martinšek se boji, da bodo profesionalni učitelji smučanja prisiljeni poiskati nove izzive v bolj varnem poslovnem okolju. "Za nas bo težko, če bomo dobre kadre izgubili," ob tem opozarja. "Potrebujemo dobre učitelje, ki govorijo nemško, rusko, madžarsko in podobno. Takega kadra ni veliko."
Ne bodo obupali, računajo na februar
A kljub slabim napovedim še vedno niso obupali. Računajo, da bi vsaj s februarjem začeli delati – čeprav bo to najbrž zgolj individualno − nekaj dela si obetajo tudi v času zimskih počitnic v drugi polovici februarja, a bo to bolj kot ne kaplja v morje.
"Običajno do sredine januarja ustvarimo več kot 30 odstotkov sezone, božično-novoletni prazniki in počitnice na Hrvaškem so za nas tretjina sezone. Vse to smo letos že zamudili," poudarja Martinšek.
Izpada dohodka letos ne bo možno nadomestiti
In kako je s finančnimi nadomestili za učitelje smučanja? "Vsak se skuša znajti po svoje, vsi spremljamo vladne ukrepe in skušamo uveljavljati svoje pravice. Naša težava je tudi v tem, da je smučarska sezona zelo kratka, precej krajša kot v tujini, poleg tega svojega izpada ne bomo mogli nadomestiti v poletnem času, kot bodo to morda lahko storili v nekaterih drugih dejavnostih," opozarja vodja nacionalne šole smučanja, ki združuje 17 smučarskih šol, od tega je 16 aktivnih.
"Dogovarjamo se z Združenjem slovenskih žičničarjev, da bi se priključili njihovi pobudi za nadomestilo izpada dohodka, ki jim ga je obljubil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Želimo si, da bi nas uvrstili zraven, saj smo, tako kot izposoja smučarske opreme in ski servis, vzporedna dejavnost smučišč in smo neposredno vezani na obratovanje smučišča. Če ne bomo mogli zraven, se bomo sami obrnili na ministrstvo," je napovedal Martinšek.
1