Petek, 17. 2. 2017, 16.53
7 let, 1 mesec
Krvavec nekoč in danes #fotozgodba
Prvi obiskovalci Krvavca so se prevažali z napravo, namenjeno spravilu lesa. Kaj pa danes? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
Prva žičniška naprava je na Krvavcu zabrnela že daljnega leta 1958. Kako se je zimski turizem razvijal skozi leta?
Na spletni strani Muzeja novejše zgodovine Slovenije so pred dnevi objavili serijo fotografij s slovenskih smučišč v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, tudi s Krvavca, kjer so leta 1958 postavili prvo žičniško napravo. Na Sportalu smo jim ob bok postavili podobne motive, posnete v zdajšnjem obdobju.
Prestolnici Slovenije najbližje smučišče Krvavec je s 30 kilometri smučarskih prog eden od največjih slovenskih poligonov za prakticiranje smučarskih užitkov.
Ponuja 13 žičniških naprav, med bolj obleganimi sta štirisedežnica Tiha dolina in šestsedežnica Vrh Krvavca. Do smučišča se lahko pripeljete s kabinsko žičnico, v poletnih mesecih pa je po asfaltni cesti iz Cerkelj prek Ambroža pot mogoča tudi z avtom ali kolesom.
- V družbi žičničarja - kaj počnejo in kaj jim je pri njihovem delu najljubše
- S kakšnimi žičnicami se vozimo na slovenska smučišča?
Pogled z vrha Krvavca proti televizijskemu stolpu, marec 1970. Foto: Janez Lampič.
Podoben motiv, ovekovečen februarja 2017
Prvo žičnico na Krvavcu so slovesno odprli daljnega leta 1958. Naprava je bila sicer namenjena prevozu lesa na Kočevskem, a se je po spletu okoliščin znašla na Gorenjskem, in prevzela naloge žičnice, so zapisali na spletni strani muzeja.
Po pisanju Wikipedie je potnike iz doline v Zanjivcu z vožnjo, ki je trajala 17 minut, peljala do dna krvavške planine na Gospincu.
Gradnja prve žičnice na Krvavcu. Foto: Dušan Gostinčar
Prva žičnica je začela voziti že leta 1958. Foto: Dušan Gostinčar
Enovrvna odklopna žičnica je za 60. leta prejšnjega stoletja veljala za zelo napredno žičniško napravo. Ponašala se je z 20 dvosedežnimi kabinami in 40 dvosedežnimi odprtimi sedeži. Žičnica je obratovala vse do leta 1973.
Pogled proti Tihi dolini
Leta 1966 so na Krvavcu postavili še vlečnico od Tihe doline do Njivic in dodali še enosedežnico Gospinca do Doma na Krvavcu.
Štiri leta pozneje je na smučišču zrasla še dvosedežnica Tiha dolina, ki so jo pozimi leta 2009 nadomestili s sodobno štirisedežnico.
Ena od najsodobnejših žičniških naprav na Krvavcu je šestsedežnica Vrh Krvavca.
Njena notranjost je impozantna.
Konec sedemdesetih let so smučišče Krvavec razširili vse do Križke planine, smučarje pa je do postaje na višini 1.971 metrov prepeljala najvišja žičniška naprava na Krvavcu, dvosedežnica Zvoh.
Odprtje žičnice na Zvoh. Krvavec, januar 1982. Foto: Svetozar Busić
Vrsta tudi 40 let pozneje ni veliko krajša.
Dvosedežnica Zvoh leta 1970 ...
... in 47 let pozneje.
