Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
1. 10. 2013,
17.13

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

motivacija

Torek, 1. 10. 2013, 17.13

8 let

Pozitivni samogovor – spodbuda k treningu in ključ do športnega uspeha

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Pomemben psihološki dejavnik za doseganje športnih uspehov je miselna priprava, ki nas lahko v najtežjih trenutkih, ko nam ne gre vse po načrtih, pripravi in spodbudi k dobremu treningu.

Izr. prof. dr. Tanja Kajtna, univ. dipl. psih. je športna psihologinja, ki se s športno psihologijo že vrsto let ukvarja tako s praktičnega kot raziskovalnega vidika. Sodeluje s številnimi vrhunskimi športniki in njihovimi trenerji, kot športna psihologinja je bila udeleženka slovenskih ekip na Olimpijskih igrah v Londonu in Paraolimpijskih igrah v Pekingu. V svoje delo poleg fenomenološkega pristopa vključuje pristope vedenjsko - kognitivne terapije in hipnoterapije. Je predsednica Sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije, kjer skrbi za zagotavljanje razvoja področja in uveljavljanje stroke na športnem področju. Zaposlena je na Fakulteti za šport v Ljubljani kot asistentka na Katedri za psihologijo športa in na Pedagoški fakulteti v Mariboru kot nosilka psiholoških predmetov na smeri za izobraževanje trenerjev. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij s področja športne psihologije, na primer znanstvene monografije Trener in športno-psihološkega priročnika Šport z bistro glavo.

Eden od ključnih vidikov psihološke priprave je razmišljanje, to je psihološki dejavnik, na katerega je najtežje vplivati. Ker se razvija vse življenje, skozi vse izkušnje in vzgojo, ga je najtežje spreminjati. Psihologinja Tanja Kajtna pravi: "Svoje razmišljanje lahko spremenimo le takrat, ko bomo za to dobili željo, ko bomo videli, da naše razmišljanje v danih razmerah ni ustrezno in da lahko ovira naš napredek, kar se pri športu še posebno pogosto pokaže." Tako se vse premalokrat zavedamo, kako velik pomen se skriva v ustreznem razmišljanju, ki nas lahko spodbudi, da tudi kljub utrujenosti v vadbo vložimo dodaten trud.

Misli vplivajo na vedenje

Psihologinja dr. Kajtna razmišljanje opredelili kot "notranji govor, ponotranjene besede, ki jih lahko slišimo samo mi sami". Velik pomen pri razmišljanju imajo asociacije. Na podlagi teh lahko v nekem trenutku razmišljamo o tem, kakšno je bilo vreme na predhodni tekmi, v naslednjem pa nam misli odtavajo k nakupu novih copat za tek, saj smo se ob prvi misli spomnili na to, da smo na prejšnji tekmi tekli v starih, že nekoliko zdelanih copatah. Razmišljanje posledično seveda vpliva tudi na vedenje. V večini položajev se namreč vedemo v skladu s svojim razmišljanjem in če tako razmišljamo o tem, da potrebujemo nove copate, obstaja velika možnost, da se bomo kaj kmalu odpravili v trgovino in jih kupili.

Med vedenjem in razmišljanjem so čustva

"Med vedenjem in razmišljanjem obstaja še ena vmesna postaja, in sicer čustva," opozarja Tanja Kajtna. Če razmišljamo o rekreativni dejavnosti, ki nam je všeč in ob kateri se dobro počutimo, se bomo zaradi pozitivnih čustev, ki jih pričakujemo od rekreacije, te tudi udeležili. Od športnih dejavnosti, ki vzbudijo negativna čustva, pa se bomo raje umaknili.

Učinek razmišljanja lahko po besedah dr. Kajtna razdelimo na pozitiven in negativen. In ker gre pri razmišljanju za notranji govor, govorimo o pozitivnem in negativnem samogovoru. Ob pozitivnem nas prevzemajo misli, kot so "dobro sem treniral/a", "pripravljen/a sem", "proga mi ustreza", saj tak samogovor izzove pozitivne misli, čustva in samozaupanje ter poveča možnosti za dober rezultat. Ravno obratno pa se zgodi, ko nas prevevajo črne misli in ko nastopi negativni samogovor, ko so v naši glavi misli, kot so "proga je pretežka", "ne zmorem", "sotekmovalci so boljši …". Takrat nam lahko dober rezultat hitro spolzi iz rok, saj negativizem vzbuja slabo voljo in jezo ter zniža samozavest.

Zato je priporočljivo, da se pred rekreativno vadbo in tudi med njo ali pa tekmovanjem spodbudimo s pozitivnim razmišljanjem. Tekmujemo in treniramo namreč zase.

Ne spreglejte