Oviratlon bo letos zamenjal termin in prinesel dodatno prekmursko dogodivščino

O fenomenu oviratlona, novi lokaciji in spremembi pokljuškega termina smo se pogovarjali z Anito Drev, članico in tiskovno predstavnico Društva Oviratlon, ki letos že četrto leto zapored organizira športno-zabavni dogodek z dobrodelno noto.

Oviratlon se je s svojo četrto sezono že dodobra uveljavil med slovenskimi lovci na atrakcije in adrenalin. Tudi idej za ovire vam, kot kaže, še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Je ideja za uvedbo in izvedbo slovenska zamisel ali ste jo uvozili iz tujine? Prireditve, kot je Oviratlon, so v tujini stalnica že nekaj. Običajno so izjemno priljubljene in privabijo ogromno sodelujočih. Tudi naša ideja se je rodila v tujini. Je pa zanimivo, da naš Oviratlon privabi različne tipe ljudi, ne samo tistih, kot bi kdo zmotno mislil, ki so najbolj fit.

Zakaj? Verjetno zato, ker ni tekmovalnega značaja.

Pa ste se poigravali tudi s to zamislijo, da bi vendarle bil tekmovalne narave? Da bi štoparica povsem objektivno podala informacijo o tem, kdo je najboljši? Nekaterim to veliko pomeni, sploh tistim, ki bi bili gotovo nekje pri vrhu. Že takoj na začetku smo se odločili, da Oviratlon ne bo zgolj prireditev športnega značaja, ampak da bo imel tudi zabaven kontekst. Od tod tudi odločitev, da bo Oviratlon netekmovalen. Mislim, da ljudje lahko tekmujejo že na številnih drugih prireditvah, navsezadnje tudi v vsakdanjem življenju, zato se nam je zdelo, da je bolje, da v ospredje postavimo ekipni duh, medsebojno pomoč in solidarnost. Iz tega razloga so tudi ovire zasnovane tako, da jih udeleženci lažje premagajo, če pri tem sodelujejo.

Oviratlon smo enkrat že uresničili tekmovalno, in sicer je bilo to jeseni 2013, ko smo na tekmovanju Oviratlon Sprint Challenge na dve vzporedni sto metrov dolgi progi postavili deset ovir, udeleženci pa so se med seboj pomerili na izpadanje. Dogodek se je dobro izkazal, vendar se mi zdi, da je to bolj kot ne butična zadeva, medtem ko je Oviratlon zasnovan tako, da ga lahko premaga praktično vsak, ki je vsaj malo športno aktiven.

Zdi se mi, da ljudje športno aktivnost preveč pogosto enačijo s, po domače rečeno, "matranjem" in se premalokrat zavedajo, da je to vendarle zelo prijetna oblika druženja, kjer spoznaš ljudi na enaki valovni dolžini.

So ovire avtorsko delo oviratloncev ali prepeljane iz tujine in prilagojene za slovenski "trg"? Ovire so zasnovane na ovirah, ki jih v svetu uporabljajo za urjenje specialnih enot, so pa prilagojene tako, da jih lahko premaga vsak navaden smrtnik. Zdi se mi, da so te ovire privlačen element, ker si ljudje ne znajo natanko predstavljati, kako je to videti v živo. Specialci, ki jih vidimo v filmih, to namreč počnejo z levo roko, v resnici pa je v živo precej težje. Ampak kot rečeno, z medsebojno pomočjo gre vse skupaj precej lažje in do zdaj še nismo imeli primera, da bi kdo od udeležencev obtičal sredi poti.

No, če se ovira zdi nepremagljiva, jo je mogoče tudi zaobiti. Seveda. Bistvo vsega je le v tem, da se potrudiš, da v glavi premakneš katero od ovir. Če se potrudiš in motiviraš, potem nobena ovira ni nepremagljiva.

Katerim oviram bi se udeleženci najraje izognili? So to tiste, kjer na terenu doživimo največ krikov? Morda elektrarna z električnimi šoki? Kanček bojazni prav gotovo povzroča elektro žur, o tej oviri je vsako leto največ govora, pozimi pa tudi arktični žur, ki udeležence zimskega Oviratlona čaka na zadnji oviri. Je pač zima in takrat se kopel ne zdi dobra izbira (smeh). Je pa res, da je za marsikoga prav to vrhunec zimskega oviratlona.

Kako pomemben je na oviratlonih dejavnik presenečenja? Zelo. To je še dodaten izziv. Presenečenja so tudi zato, ker se takrat najbolj izkaže, iz kakšnega testa je kdo. Poleg tega na teh ovirah najbolj prideta do izraza ekipni duh in sposobnost premagovanja samega sebe.

Oviratlon zahteva angažiranje čez vse leto. Verjetno bi to morala početi množica ljudi, a je najbrž ravno obratno. Koliko ljudi šteje ekipa Oviratlona? V najožji organizacijski ekipi smo štirje, na dan dogodka pa nas je verjetno več kot sto. Od ljudi na ovirah, na vodnih postajah, prijavni službi, potem so tu gasilci, redarji … Pravzaprav nas je vsako leto več in tudi naše ambicije so vsako leto večje.

Kaj lahko pomeni še več? Dodatni oviratlon? Da, zelo pomemben korak, ki smo ga storili v tem letu, je nova lokacija. Oviratlon 2. maja premierno prihaja v Mursko Soboto. Ta lokacija nam bo omogočila postavitev še več ovir in uresničitev naše velike želje, izvedbe koncerta po Oviratlonu. Zabavni del se bo nadaljeval z didžejem Urošem Bitencem, večerni pa s skupino Joške Vn.

Lep del proge bo potekal ob jezeru Soboška kamešnica, kar pomeni, da bo vode tudi za ovire dovolj, druga naravna danost, ki omogoča marsikaj, pa je peskokop. Tu bomo postavili povsem nove ovire, ki imajo za zdaj delovno ime peščeni izzivi. Nekaj teh ovir bomo razkrili pred dogodkom, nekaj pa jih bo skritih do konca pod oznako strogo zaupno.

V Murski Soboti Oviratlonce čaka vas 23 ovir, to je največ doslej. Vključevale bodo vse štiri naravne elemente, tudi ogenj, za katerega bodo skrbeli gasilci.

Zakaj ste se odločili ravno za Mursko Soboto? Na prvo žogo se zdi to precej odročna lokacija. Da, na prvi pogled res, ampak z avtocesto se je pot bistveno skrajšala. Vsaj časovno vam bo pot iz Ljubljane vzela toliko časa kot pot na Pokljuko. Poleg tega bo tam mogoče tudi kampirati, povezali pa smo se tudi z nekaterimi lokalnimi turističnimi ponudniki, ki bodo ponudili ugodnejše nastanitve.

Dva meseca za murskosoboškim bo na sporedu še pokljuški Oviratlon, vaš paradni konj. Zakaj ste se odločili za nov, julijski termin? Zato, ker v Triglavskem narodnem parku, kamor spada tudi Pokljuka, veljajo določene omejitve glede organiziranja prireditev, tudi zaradi življenjskega načina različnih živalskih ogroženih vrst, ki v obdobju od marca do junija gnezdijo na tem področju.

TNP ne glede na to, da je Pokljuka res čarobna lokacija, ki je postala naš drugi dom, prinaša določene omejitve, ki jih s seboj prinaša zavarovano naravno območje. Tudi zato smo datum prestavili na julijski termin, natančneje na 4. julij. Ta termin nam je bil glede na to, da bo murskosoboški oviratlon 2. maja, še ljubši.

Oviratlonske ovire nosijo tudi imena sponzorjev. Kako težko je v teh časih prepričati sponzorje, da imate produkt, v katerega je dobro vlagati. Da, trudimo se, da si zamislimo oviro, ki je čim bolj povezana z dejavnostjo posameznega sponzorja. Veseli smo, da sponzorji ostajajo z nami in da nam še vedno uspe pritegniti nove. Nekateri se nam oglasijo kar sami. In to je eno od največjih priznanj, ki jih lahko dobiš na sponzorskem področju. Je pa težko in pozna se, da so se tudi vložki v trženje precej skrčili, podjetja pa se zelo skrbno odločajo, kam nameniti svoja sredstva.