Petek, 24. 4. 2020, 4.12
4 leta
Klic obupanih žičničarjev: Brez pomoči države ne bomo zmogli. Kaj jih čaka poleti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,31
15
Letošnja zima bo za pozabo, kaj lahko prinese poletje?
Kot da pomanjkanje snega in visoke temperature, ki so letos nekoliko zmanjševale sanjarjenje o smučanju in oteževale izdelavo tehničnega snega, še ne bi bilo dovolj, jo je slovenskim smučiščem v letošnji zimi zagodla še pandemija novega koronavirusa. Kako naprej? Brez državne pomoči ne bo šlo, se strinjajo. Je poletna sezona lahko obliž na žgočo rano?
Zima 2019/2020 bo v spominu slovenskih žičničarjev zagotovo zapisana kot sezona nenehnih preizkušenj.
Najprej so se le nemočno ozirali v nebo in zaman čakali na snežne padavine, nato so svoje naredile še visoke temperature, zadnji žebelj v slovensko smučarsko krsto pa je zabila še pandemija novega koronavirusa.
Kako se na slovenskih smučiščih spopadajo z izzivi? Lahko poletno sezono rešijo slovenski gostje?
Krvavec
Ena najslabših sezon
"Letošnja sezona je bila ena najslabših, saj smo imeli najprej veliko smolo s snežnimi padavinami, ki jih praktično ni bilo, visoke temperature so nam onemogočale izdelavo tehničnega snega, svoje pa je naredilo tudi pomladno vreme, ki v dolini ni vzbujalo zanimanja za smuko, in pa veter, zaradi katerega smo kar nekajkrat zaprli smučišče. V drugem delu sezone, ko nam je uspelo tehnično zasnežiti večji del smučišča, zapadlo pa je tudi kar nekaj naravnega snega, pa nam je vrata zaprla epidemija virusa," je razloge za eno najslabših sezon na Krvavcu povzela Špela Janša, vodja marketinga pri RTC Krvavec.
Več kot dva milijona evrov izgube in odpuščanje
Izguba je izredno visoka – ocenjujejo jo na več kot dva milijona evrov – in jo bo brez državne pomoči nemogoče nadoknaditi. "V prvi vrsti bo potrebna pomoč države, sicer lahko mi in vsi drugi v naši panogi preprosto zapremo vrata gorskih središč," pravijo na Krvavcu, kjer so morali ob predčasnem koncu sezone odpustiti nekaj delavcev.
Smučišče je bilo odprto 101 dan, v tem času pa so našteli zgolj 115 tisoč smučarjev. Za primerjavo – lani jih je na Krvavcu vijugalo več kot 180 tisoč, smučišče pa je obratovalo 30 dni več kot letos.
Poleti računajo na slovenske goste in goste iz sosednjih držav
Trenutno se že usmerjajo v prihodnost. "Poleti bomo goste nagovarjali s pestro izbiro različnih dejavnosti in kulinarike," sporočajo. Računajo predvsem na slovenske goste in goste iz sosednjih držav, ki bodo v Slovenijo pripotovali z avtomobili, se pa hkrati zavedajo, da so vse napovedi zelo negotove, saj zaradi ukrepov trenutno ne morejo obratovati.
VOGEL
Šele 5. marec prvi dan v tej zimi, ko so obratovale vse naprave
Tudi na Voglu letos niso imeli sreče z vremenom. "Sezono smo sicer z izdelavo tehničnega snega začeli sredi decembra, vendar smo bili po močnem deževju prisiljeni obe obratujoči napravi in otroški poligon ustaviti. Večji del smučišča je tako začel obratovati šele konec januarja, 5. marec pa je bil sploh prvi dan v tej zimi, ko so na Voglu obratovale vse naprave," nam je povedala direktorica skupnih služb Aleksandra Fiorelli.
Ironično je, da so največje število smučarjev tej zimi našteli prav v dneh pred razglasitvijo izrednih razmer in so s 13. marcem tudi predčasno prenehali obratovati. "Glede na snežno podlago in vremenske razmere bi bil sicer marec zelo dobro obiskan," ocenjuje Fioreiiijeva.
Poletja odvisna od tujih gostov, nanje letos ne gre računati
Na Voglu sicer skušajo ostati optimistični glede nadaljevanja leta, a se hkrati zavedajo, da so njihove poletne sezone, kjer trend rasti linearno narašča, odvisne predvsem od tujega obiska, v veliki meri tudi od obiska gostov iz azijskih držav, na katere pa letos ne gre računati.
Tako bodo na Voglu pripravili dodatne programe za slovenske goste, že zdaj sklepajo dogovore za obisk organiziranih skupin jeseni, a se zavedajo, da tako dobrega obiska kot v predhodnih letih ne morejo pričakovati.
"Nasprotno, pričakujemo velik upad obiska. Izpad prihodka bo v tem letu nemogoče nadomestiti, tako da nam država s sprejetimi ukrepi v tem času zelo pomaga. Kako naprej, se za zdaj še nismo odločili, saj še vedno upamo, da se bodo razmere stabilizirale prej, kot napovedujejo današnje napovedi," sporočajo z Vogla, kjer je to po zimski sezoni 2001/2002 najslabša sezona.
CERKNO
Tudi v Cerknem letošnjo zimsko sezono ocenjujejo kot slabo, podobno kot v sezoni 2013/14, ko jim jo je zagodel žled.
"Težava letošnje sezone je predvsem pomanjkanje snega, nazadnje, ko nam je narava končno namenila snežno podlago, pa še zaprtje smučišča in namestitvenih objektov zaradi koronavirusa," nam je sporočil Borut Pirih, direktor prodaje in marketinga v Smučarskem centru Cerkno.
Natančnih finančnih podatkov še nimajo, ocenjujejo pa, da je realizacija zagotovo nižja za približno 60 odstotkov.
V lanski zimi so v Cerknem realizirali 96 smučarskih dni, v letošnji pa 83. Manj smučarskih dni, pomanjkanje naravnega snega ter postopno odpiranje prog glede na vremenske pogoje in s tem ustrezne pogoje zasneževanja se je odrazilo tudi na obisku.
V letošnji smučarski sezoni je smučišče obiskalo dobrih 57 tisoč obiskovalcev, kar je 35 odstotkov manj glede na sezono prej, ko je smučišče obiskalo skoraj 90 tisoč smučarjev.
V Cerknem pravijo, da takšnega izpada glede na trenutne zdravstvene razmere ne bodo mogli nadoknaditi, zato pričakujejo pomoč države. V podjetju niso odpuščali, je pa uprava osebje poslala na čakanje.
Dodajajo, da je vsakršna napoved prihodnjega dogajanja v tem trenutku zgolj ugibanje. "Želimo si normaliziranja stanja v najkrajšem možnem času. V prvi vrsti pričakujemo naše zveste domače goste, za naslednjo zimsko sezono pa že uspešno prodajamo kapacitete, zato si resnično želimo vsaj ugodnih zimskih razmer," upajo v Cerknem.
ROGLA
Zaradi široke ponudbe na Rogli vedno več nesmučarjev
Na Rogli so sezono v skladu z uredbo države, ki je v ukrepih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa odredila zaustavitev javnega prometa, kamor sodijo tudi žičniške naprave, končali 15. marca, po 99-ih obratovalnih dnevih.
Kljub temu, da so sezono zaznamovali izrazito pomanjkanje naravnega snega in visoke temperature, ki so ovirale tehnično zasneževanje, so na Rogli, ki jo zaradi pestre doživljajske ponudbe, med kateri je tudi Pot med krošnjami, pozimi vedno pogosteje obiskujejo tisti, ki ne smučajo, z izjemno ene, obratovale vse žičniške naprave.
Na Rogli je letos smučalo nekaj več kot 151 tisoč smučarjev, kar je 28 odstotkov manj kot v lanski sezoni. Povprečno je na Rogli smučalo 1528 smučarjev na dan.
Poletje za slovenske goste
V teh dneh tudi na Rogli že razmišljajo o poletni sezoni, v kateri bodo posebno pozornost namenjali domačemu gostu, vsebini in kakovosti njihove ponudbe s poudarkom na doživljajski ponudbi za družine, razvoju programov, ki temeljijo na zdravih, zelenih in dejavnih doživetjih, ter ustvarjanju novih kulinaričnih zgodb.
Zaposleni podjetja Unitur v času karantene koristijo ure v dobro, letni dopust, večina od njih pa koristi ukrep čakanja na delo doma, so nam še povedali na Rogli. Tudi ocena izpada v podjetju je pripravljena, pri čemer gre zgolj za oceno, ki je v precejšnji meri odvisna tudi od uveljavljanja subvencij interventnega zakona, nam je v odgovoru zapisala vodja prodaje Simona Kalan.
MARIBORSKO POHORJE
Finančno ena najzahtevnejših zim
Na Mariborskem Pohorju so v letošnji zimski sezoni našteli okrog 135 tisoč obiskovalcev, od tega je bilo blizu 100 tisoč smučarjev, kar je za približno tretjino manj kot v predhodni zimi.
Razlog je predvsem v neobičajno toplem vremenu, nam je povedal Miha Pirih iz družbe Marprom, ki upravlja z mariborskim smučiščem. To se je vso zimo uvrščalo med domača smučišča z največ delujočimi žičnicami, odzivi smučarjev pa so bili večinoma pozitivni, je dodal.
Sezona na tehničnem snegu
Smučišča so uredili skoraj izključno s pomočjo snežnih topov, kar je povzročilo ogromne stroške. "Še posebej zato, ker je izdelan sneg ob visokih temperaturah in močnem vetru skopnel in smo morali proge zasneževati na novo. Tako je bila tokratna zimska sezona, ki smo jo sklenili z izgubo (točen rezultat še ni znan), finančno najzahtevnejša v zadnjih letih, saj smo po eni strani imeli občutno višje stroške, po drugi pa nižje prihodke," je povedal Pirih.
Gondola miruje, kolesarski park je zaprt
.Vzporedno s smučarsko sezono je na Pohorju ves čas potekala še kolesarska. Bike park Pohorje, ki je deloval od začetka leta, je v zimskem času ob koncu tednov obiskalo od 30 do 50 kolesarjev, od 1. januarja do sredine marca pa je krožna kabinska žičnica prepeljala skupno okoli pet tisoč kolesarjev.
Zaradi ukrepov v času epidemije krožna kabinska žičnica, ki kot javna gospodarska služba sicer deluje vse leto, od 16. marca ni v pogonu, prav tako je od takrat zaprt kolesarski park. V njem so lani zabeležili približno 30 odstotkov večji obisk kot v letu prej, letos pa so načrtovali nadaljnjo rast, tudi zaradi vrnitve v združenje Gravity card.
Poletna sezona? Za napovedi je še prezgodaj.
Ta trenutek o usodi poletne sezone še ne morejo govoriti, saj bo – kot pravijo – vse odvisno od razmer in omejitev, povezanih s koronavirusom.
V podjetju Marprom, ki po prekinitvi vseh dejavnosti (v mestnem avtobusnem prometu, na javnih parkiriščih in Pohorju) ne ustvarja nobenih prihodkov, pripravljajo več sanacijskih ukrepov; med tistimi, ki jih že izvajajo, so napotitev skoraj vseh zaposlenih na čakanje na domu in zmanjševanje števila zaposlenih za določen čas.
Glede na to, da je opravljanje dejavnosti trenutno onemogočeno z odlokom Vlade RS, pa pričakujejo tudi finančno pomoč države.
KRANJSKA GORA
Sezona preizkušenj
V Kranjski Gori letošnjo sezono ocenjujejo kot sezono, v kateri je bila njihova turistična destinacija neprestano na preizkušnjah.
Kljub zeleni zimi so našli načine, da so s ponudbo privabili večje število gostov, je povedala Mojca Mežek, predstavnica za stike z javnostmi pri Turizmu Kranjska Gora. Kot glavno novost je izpostavila dnevno urejene plačljive tekaške proge v smučarskotekaškem centru Rateče-Planica, ki so med obiskovalci in uporabniki doživele pozitiven odziv, zadovoljni pa so bili tudi z obiskom lokalnih prireditev.
V Kranjski Gori, kjer so letos zabeležili 100 smučarski dni, je smučalo približno 40 odstotkov smučarjev manj kot lani, kar je primerljivo s sezono 2014/2015 oz. še malce slabše.
Sezona se je postavila na glavo 15. marca, ko so zaradi epidemije najprej zaprli smučišče v Kranjski Gori, nato pa so odpovedali še izvedbo Pokala Vitranc in Svetovno prvenstvo v poletih v Planici.
"Vse do razglasitve epidemije je bila sezona sicer slabša za okoli 13 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, a smo bili glede na razmere zadovoljni. Razglasitev epidemije in z njo povezana odpoved obeh velikih tekmovanj pa je za turistično gospodarstvo pomenila močan udarec in že tako slab izplen sezone je postal čez noč ničen," so nam sporočili iz Kranjske Gore.
Prve ocene, ki so bile narejene po rezultatih ankete za turistično gospodarstvo, ki so jo pripravili in razposlali v začetku marca, nakazujejo, da se je izpad dobička kazal v milijonskih številkah, in to še pred razglasom epidemije in izrednih razmer ter zaustavitvijo javnega življenja v Sloveniji.
Ekipa Turizma Kranjska Gora je že v času karantene začela pripravljati kampanjo za obdobje karantene in za poletno sezono.
15