Od ustreznih ciljev do redne rekreacije

Da je postavitev ustreznega cilja ključna za motivacijo, ki je potrebna za ukvarjanje ne le s športom, pač pa z večino stvarmi, ki se jih v življenju lotimo, je splošno znano. A kako izbrati cilje, jim slediti in jih uresničevati, je druga stvar. Psihologinja Tanja Kajtna pravi: "Nekdo, ki se še ne rekreira, naj si kot cilj postavi ne postavi uvrstitve ali časa, pač pa naj bo njegov prvi cilj začetek ukvarjanja s športom. Nato naj s sledenjem navodilom za postavljanje dobrih ciljev sledi svojemu napredku. Vsekakor je tu pomembna lastna želja. Težko bomo nekoga pripravili do aktivnosti, v kolikor ne gre za njegovo željo, zato sta dobra opredelitev cilja in dober načrt za njegovo doseganje ključnega pomena."

Pisanje dnevnika za učinkovito spremljanje napredka

Ob poteku treninga je smiselno spremljati, v kolikšni meri uresničujemo načrt, ki smo si ga zastavili. To najlažje naredimo s pomočjo pisanja dnevnika, ki nam, kot pravi dr. Kajtna "na eni strani da sprotno povratno informacijo o tem, da napredujemo, hkrati pa si z njim lahko pomagamo takrat, ko se sprašujemo, ali smo dovolj trenirali, če se na primer odpravljamo na tekmovanje." Če si zabeležimo vse ali vsaj večino treningov, imamo jasen dokaz za opravljene treninge pred nami. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da pred tekmovanjem, tudi zaradi treme, razmišljamo ravno o tistih nekaj treningih, ki smo jih izpustili ali opravili slabo, na vse dobre, katerih je po navadi veliko več, pa sploh ne pomislimo. V dnevnik lahko zapisujemo različne stvari, dober uvod predstavljajo že zapisani cilji. Seveda pa je priporočljivo, da vanj zapisujemo celotne treninge ali pa le določene elemente, kot so pretečeni kilometri, jutranji pulz in utrujenost na lestvici od 1 do 10. Lestvica utrujenosti nam pomaga preprečevati pretirano utrujenost. Dnevnik nam lahko služi tudi kot zapisnik rezultatov tekmovanj ter spodbudnih in pohvalnih misli, ki so se nam porodile med treningi.

Oblika dnevnika je zelo individualna, saj si izkušnje vanj lahko zapisujemo z različnimi barvami, popestrimo ga lahko s slikami in izrezki naših idolov ali ljudi, katerih dosežke cenimo, prav tako pa si lahko privoščimo, da kdaj pozabimo zapisati kakšen trening, a slednje se nam ne sme dogajati prepogosto. Kot zaključuje dr. Tanja Kajtna: "Povratna informacija je sicer res bolj natančna takrat, kadar so zapisani vsi treningi. Vendar pa ne pozabimo, da gre tu za rekreativno dejavnost, s katero poskušamo zmanjšati tudi vpliv stresa. Tako nam sama dejavnost ne sme postati izvor stresa, zato naj dnevnik služi kot pripomoček in ne kot občutek obveznosti."