Ključ do uspeha Petra Prevca: Trudim se biti pripravljen na najslabše in upati na najboljše

Peter Prevc je skakalec z velikimi uspehi, ki je do sezone 2015/16 dosegel vse, kar bi si vrhunski športnik lahko želel. Od dveh olimpijskih medalj do številnih medalj na svetovnih prvenstvih, pa tudi zlata iz leta 2016 v Bad Mitterndorfu.

Prvi mali globus v poletih je osvojil leta 2014, zmagal je na novoletni turneji štirih skakalnic 2015/2016, samo v tej sezoni naštel kar 15 zmag in 22 stopničk ter osvojil mali kristalni globus.

Ko se je tako trdno zapisal med prvake, je bilo realno pričakovati, da bo po vrhunski karieri prišel tudi padec. A Petrov pravi uspeh je način, kako se je z neuspehom ali poškodbo spopadel in nadaljeval s tem, kar počne najraje. "Definicija za uspeh? Da delaš, kar znaš in te veseli, imaš krog ljudi, s katerimi si lahko popolnoma sproščen," pravi skromen športnik, ki je ambasador kampanje Huawei "Ključ do uspeha je v tebi."

Zberite pogum in se Petru ter kampanji pridružite tudi vi. Delite svoje izkušnje in povejte, zakaj je treba vztrajati in uresničiti svoje sanje, zakaj je treba verjeti vase tudi takrat, ko se zdi, da ne gre več naprej, in ko naletimo na negativne odzive ter poškodbe.

"Vemo, da ni lahko deliti svoje zgodbe. Toda če jo boste, vam bomo podarili darilo. Svojo zgodbo delite TUKAJ."

Kdaj ste se začeli ukvarjati s smučarskimi skoki in kdaj je prišlo do trenutka, v katerem ste začutili, da to želite početi kar najdlje v svojem življenju?

S smučarskimi skoki sem se začel ukvarjati pri desetih letih. Najprej je bil to le še eden od športov, s katerimi sem se ukvarjal, proti koncu osnovne šole pa so vsi ostali športi odpadli. V teku srednješolskega izobraževanja sem se za smučarske skoke "specializiral". Konec srednje šole sem dosegel že nekaj spodbudnih rezultatov v svetovnem pokalu in mislim, da sem takrat videl, da je to področje, na katerem sem lahko uspešen.

Ste si kot otrok ali najstnik upali misliti, da vas bo ta šport ponesel tako daleč, da boste z njim dosegli praktično svetovno slavo?

Nikoli, čeprav se slabo spominjam otroštva. Drugi so mi sicer kasneje povedali, da sem že v osnovni šoli rekel, da bom svetovni prvak. Ampak nikoli si nisem predstavljal, da bi bil slaven. Hotel sem biti vrhunski v športu.

In ko smo ravno pri slavi, pri prepoznavnosti … Zdi se – ali pa je bilo tako čutiti vsaj pred leti –, da vam ves medijski "pomp" ne laska preveč. Ste vse to zdaj vzeli v zakup ali v pričo vseh kamer in mikrofonov, ki snemajo vaše izjave, še vedno čutite nelagodje?

Še vedno mi kamere, mikrofoni in objektivi ne ležijo preveč. Pred vsemi se tudi težko sprostim, čeprav sem pred njimi že kar nekajkrat stal. Vendar je to nekaj, kar pride zraven v paketu, zato vse skupaj lažje prenesem. Sem tudi tak človek, ki hoče imeti snemalne termine vnaprej dogovorjene. Ne toliko vsebinsko, predvsem časovno želim vedeti, koliko časa mi bo nekaj vzelo. In potem se na to lahko pripravim.

Šport je nepredvidljiv. Enkrat si na vrhu, potem padeš, se po padcu pobiraš, lahko kar dolgo … Najbrž se ob tem dogaja ogromno notranjih bojev, ko se znajdeš v nekakšnem čustvenem labirintu. Kako se spopadate s temi situacijami? Od kod črpate moč za nadaljnje delo, tudi ko motivacija popusti?

Ni samo šport nepredvidljiv. Tako je tudi življenje. Nikoli ne gre vsem vse po maslu. Tako sem si velikokrat po neuspehu rekel, da je še kaj hujšega. Ali pa preboliš. Med prebolevanjem razmišljaš, zakaj je do neuspeha prišlo, ter narediš načrt, kako se boš izboljšal. Ko načrt deluje, je odlično, ko pa se dalj časa vrtiš v neuspehu, pa je težko. Voljo do vztrajanja dobiš iz malenkosti, ki jih popraviš in utrdiš. Motivacija mi pa zelo redko pade. Večkrat se zgodi, da imam po neuspelem skoku veliko motivacije, da bi šel kar takoj spet na zaletišče in popravil napake.

Po sezoni, ko ste iz tekme v tekmo stali na stopničkah, je prišlo malce težavnejše obdobje. V športnem svetu je še sploh očitno, da športniki dobivajo podporo javnosti, ko so v vrhu, ko se zgodi padec, pa se usuje vse polno – tudi zlobnih – komentarjev. Jih berete? Kako se spopadate z njimi?

Komentarje zelo malo berem, ravno zaradi tega, ker je predvidljivo, kakšni bodo. Če je uspeh, bodo pozitivni, če ga ne bo, bo najprej spodbuda, z naslednjimi neuspehi pa bo raslo nezadovoljstvo navijačev.

Z njimi se spopadem tako, da preberem komentar, kot da govori o nekem drugem Petru Prevcu, ne meni. Kot da sta dva Petra Prevca. Eden, ki bere komentar, in drug Peter, ki je v komentarju.

Kaj je po vaši oceni najpomembnejše v trenutku neuspeha, kaj lahko naredimo sami, da gremo naprej novim uspehom naproti?

Mislim, da je treba neuspeh sprejeti. Rečeš si, ni mi uspelo, si vzameš čas za žalost. Potem premisliš, zakaj ni uspelo, ali sem res, čisto zares, naredil vse, kar bi moral. Ko vidiš, kje so napake, v njih zagrizeš. Predvsem je važno, da verjamemo v to, kar delamo, ter da smo potrpežljivi. Danes je na svetu toliko "instant", hitrih načinov zadovoljevanja potreb, vse bi radi imeli takoj. A to ne gre. Za nekatere stvari se je treba boriti in bodriti dalj časa.

Nedvomno in ne glede na vse pa ste uspešen športnik. V duhu kampanje "Ključ do uspeha se skriva v tebi" lahko z našimi bralci zagotovo delite svojo osebno zmagoslavno kombinacijo, vaš ključ do uspehov, ki jih nizate?

Nimam zmagoslavne kombinacije. Ni ključa, ki bi vedno deloval. Za različne stvari so različne ključavnice.

Trudim se biti pripravljen na najslabše in upati na najboljše. Ko mi nekaj dlje časa ne gre, se velikokrat zjezim, odrinem vse stran in vse nekam pošljem. Takrat se potem poskušam postaviti malo zunaj sebe in oceniti, ali je res tako slabo, kot se zdi. Po navadi opazim, da stvari niso tako slabe, kot se zdijo ob prvih občutkih, bo pa treba še vztrajati. Ter se kdaj tudi prepustiti.

Fotogalerija

1

 / 2

Naročnik oglasne vsebine je Huawei.