Ketonska dieta (4. del) – primer jedilnika

Ženska (Starost: 20 let, telesna teža: 64 kg, višina: 166 cm) Energijske potrebe 1800 kcal/dan – 25% = 1350 kcal/dan Tekočina celokupno: 2240 ml/dan – 20% = 1790 ml/dan

Pomembno je, da je popolnoma jasno, katera živila so na ketonski dieti prepovedana oziroma je njihova uporaba omejena. Določena živila so dovoljena pri nižjih razmerjih (npr. kruh), vendar je z njihovo uporabo obrok količinsko precej manj obilen. Namesto njih rajši vzamemo živila z nižjo vsebnostjo ogljikovih hidratov (npr. zelenjava), s čimer bo obrok videti obilnejši. Z uporabo zelenjave, ki je poleg nizke vsebnosti ogljikovih hidratov tudi bogata z vlakninami, boste tudi uspešnejši pri premagovanju zaprtosti, ki je eden najpogostejših stranskih učinkov ketonske diete.

Prednosti in slabosti: • Primerna za ljudi, ki imajo željo po izgubi maščobnega tkiva. • V začetni fazi (prvih 14 dni) imajo nekateri lahko težave s koncentracijo, slabšim počutjem, manj energije zaradi prilagajanja telesa na porabo ketonskih telesc namesto glukoze. • Po privajanju na dieto je ena od dobrih lastnosti ta, da večje količine maščobe nižajo potrebo po hrani, zato nismo tako pogosto lačni. • Tak način diete ni primeren za visokointenzivne športnike (šprinterji ...), ker zaradi zmanjšanih zalog glikogena telesu in mišicam pade odzivnost in eksplozivnost. • Zadah po acetonu. • Primanjkljaj vitaminov in mineralov. • Nevarnost zvišanja holesterola v krvi.

Možne so prebavne težave, zaprtje, ledvični kamni, zvišana raven lipidov v krvi. Pri zaprtju se poslužujemo dietnih ukrepov: uživanje zelenjave z veliko vlakninami, pitje tekočin, tudi donata. Ob hudem zaprtju lahko občasno uporabimo glicerinske svečke. V prehrano vključimo MCT olje ali kokosovo olje, ki imata blag odvajalni učinek. Ledvične kamne preprečujemo z zadostnim vnosom tekočine. Zaradi diete, ki je siromašna z minerali in vitamini, dodamo ustrezne nadomestke, najpogosteje kalcijeve preparate, vitamin D, folno kislino in železo.

Ketonske diete ne smemo uporabljati ob težkih jetrnih boleznih, pomanjkanju piruvatne karboksilaze, mitohondrijskih obolenjih z izjemo PDH, motnjah ketoneogeneze in ketolize ter oksidacije maščob. Če se ketonske diete ne moremo držati dovolj natančno, je dieto bolje prekiniti.