Dajte otroku škornje in dežni plašč

Tovrstnih vprašanj si ne postavljajo samo starši, ampak tudi zaposleni v ustanovah, ki med počitnicami ponujajo organizirano varstvo otrok. Prav oni imajo največkrat odgovore na ta vprašanja, saj jim tovrstnih izkušenj ne manjka. Včasih je dovolj, da otroku obujete škornje in oblečete dežni plašč … Verjetno vam je že znan scenarij, ko otrok zagleda lužo. Seveda pa to ni edina rešitev.

Za pomoč smo prosili dolgoletnega animatorja Aljošo Kandžiča, ki ima 20-letne izkušnje z animacijo otrok. Zaupal nam je nekaj svojih ugotovitev. "Dejstvo je, da otroke zelo težko zadržuješ v enem prostoru, to je velik minus, vendar če ne gre drugače, se moraš znajti. Mi smo te stvari med drugim reševali tudi tako, da smo razne aktivnosti, ki smo jih delali zunaj, skušali izvajati v zaprtem prostoru. Na primer šli smo se mini golf na hodniku, naredili smo si manjši koš in igrali košarko … Šlo je predvsem za improvizacijo."

Če je obstajala najmanjša možnost, smo šli ven

Tudi če malo rosi, se gre lahko ven na zrak, otrokom to veliko pomeni. "Pri nas je bilo pravilo, da smo šli ven, ko je nehalo deževati. Dovolj je že sprehod. Lahko se gre tudi pod kakšno streho in se naredi mini dogodek. Pomembno je, da otroci zamenjajo okolje in si zbistrijo glave. Spominjam se, da smo imeli v Tivoliju pod streho lokostrelstvo ali kaj podobnega. Seveda je bila varnost na prvem mestu."

Obvezna dodatna oprema mora biti družabna igra

Če želiš motivirati otroke, mora biti motiviran tudi animator. "Po mojem mnenju je veliko v organizaciji. Vedno je treba imeti pripravljene rezervne scenarije, ki jih otrokom ne smeš izdati. Če je to tedensko delo, se lahko že prej pozanimaš, kakšno bo vreme, in se na to dobro pripraviš. Če nas je kdaj zunaj ujel dež, je bila naša obvezna oprema družabna igra. Med veslanjem po Ljubljanici nas je enkrat ujel dež in morali smo vedriti na enem izmed splavov. V tistem času smo igrali karte ali pa smo se šli kakšne besedne igre. Če tega ni, lahko otroci 'zbezljajo' in je potem lahko hitro kaj narobe," nam je razkril Aljoša, ki je še povedal, da se takšne stvari naučiš predvsem z izkušnjami.

Če je večja skupina otrok, je jasno, da vsem ne ustrezajo iste stvari. Zato jih je treba zaposliti na kakšen drugačen način. "To se dogaja vseskozi. So otroci, ki ne marajo športa in jih moraš zato zaposliti na drugačen način. Pri košarki lahko nekoga naučiš, kako se dela zapisnik, in že ima svoje delo … Podobnih zgodb je še veliko. Pri nas smo skoraj vsi animatorji izhajali iz športa, vendar smo se zavedali, da ne gre vse skozi šport, ampak moraš uporabljati tudi druge prijeme."

Včasih je treba biti tudi "general"

In če so otroci preveč razposajeni? "Značilnost dobrega animatorja ni, da vseskozi vpije na otroke in jih disciplinira z 'vojaškimi ukazi'. Seveda moraš včasih izbrati glasno besedo, sploh takrat, ko je v igri varnost otrok, tukaj ne sme biti nobenega popuščanja. Sicer pa menim, da se mora vodja, učitelj ali kdorkoli v pravem trenutku odločiti za pravo orodje. Seveda se da veliko stvari izpeljati skozi šalo. Verjemite, otroci hitro vedo, za kaj gre," nam je še na koncu zaupal Aljoša.