Tina s srebrom končala bronasto dobo (video)

Tina Maze, ki je dolgo veljala za osmoljenko velikih tekmovanj in ključnih trenutkov, je v dobrem letu dni vehementno pometla z vsemi uroki. Potem ko je lani na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru prvič na velikem tekmovanju stopila na oder za zmagovalke in nekaj tednov zatem vknjižila še odličje v skupnem seštevku svetovnega pokala, je v pravi whistlerski pravljici prišla še do olimpijske medalje. Po previdnem smuku in nadvse solidni superkombinaciji, v kateri je njen nos že zaznal vonj po medalji, je ''udarila'' v superveleslalomu. V slednjem je imela letos nemalo težav, a z izjemnima predstavama v Cortini d'Ampezzo in St. Moritzu je dala vendarle vedeti, da se vrača na stare tirnice. Kot prava šampionka je v povsem ameriškem slogu najboljše prihranila za superveleslalomsko tekmo sezone. Na dobra dva kilometra dolgem ''Franzovem superveleslalomu'' je bila hitrejša le Avstrijka Andrea Fischbacher, ki je prav tako stopnjevala in dvigovala rezultatsko raven v tej disciplini. Z drugim mestom v St. Moritzu in skokom na tretje mesto v disciplinskem seštevku svetovnega pokala je že pred prihodom v Kanado kotirala visoko.

A slovenska junakinja je bila to pot Mazejeva. Kriki sreče in zadovoljstva v cilju in zanjo značilen nasmeh so bili jasno sporočilo, kaj se je v tistih trenutkih pletlo po njeni glavi. Zaokrožena trilogija (medalje na svetovnem prvenstvu, olimpijskih igrah in v svetovnem pokalu), s kakršno se lahko v slovenskem smučanju pohvali le še nepozabna Mateja Svet, in nova potrditev pravilnosti odločitve za samostojno pot, na katero se je podala pred minulo sezono, sodita v sfero športne pravljičnosti. Predvsem pa gre za uspeh, ki ga gre pripisati zgolj in izključno prikazani izjemnosti na progi. Tini se je namreč uresničila želja o objektivnih pogojih in tekmi, v kateri niso odločale štartne številke. Na zahtevni progi je 26-letna Črnjanka kaj hitro našla pravi ritem, predvsem pa ustrezno ravnotežje med agresivnostjo v zavojih in drsalnih deli ter nadzorom nad smučmi. V njenem taboru so ob pomoči Marjana Černigoja modro ocenili, da se brezglavi napad ne bo obnesel. Zato se je previdno lotila ključnih delov, ko pa je bilo to najbolj potrebno, je pustila teči smuči. Že nastop v zgornjem delu proge je obljubljal veliko, visok ritem pa je Korošica držala tudi v nadaljevanju, tako da je dokaj prepričljivo ugnala Lindsey Vonn in z odra za zmagovalke izrinila Elisabeth Görgl.

S srebrnim odličjem je Tina ponovila podviga Jureta Franka iz leta 1984 in Svetove iz 1988. Hkrati je to jubilejna deseta medalja slovenskega športa na zimskih olimpijskih igrah, šesta smučarska, šesta po osamosvojitvi in prva pod slovensko zastavo, ki nima bronastega leska. Ob tem velja dodati, da sta pred Mazejevo še dva nastopa na XXI. zimskih olimpijskih igrah, nastopa od katerih si je pred prihodom v Britansko Kolumbijo obetala največ. Navsezadnje že več let velja, da je veleslalom njena paradna disciplina, za nameček pa je letos po pravi slalomski katarzi v rokav skrila še dodaten adut v najbolj tehnični disciplini. Preostalih dveh tekem se bo lahko lotila še bolj sproščeno, saj je tisto, po kar je prišla v Kanado, že osvojila.