Preko dohodnine bi lahko slovenski šport na letni ravni pridobil do 20 milijonov evrov

Nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska, atletika in smučarska zveza že nekaj časa snujejo skupno združenje, trije predsedniki izmed omenjenih zvez pa so bili danes na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani, kjer so na zaprtem sestanku govorili z vodstvom OKS na čelu s predsednikom Bogdanom Gabrovcem.

Gabrovec je po seji dejal, da so se dogovorili, da bo on edini dajal izjave o sestanku, na katerem so bili še predsednik Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Matej Erjavec, predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin in predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) Enzo Smrekar.

Manjkali so predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS) Franjo Bobinac, predsednik Hokejske zveze Slovenije (HZS) Matjaž Rakovec in predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Gregor Benčina. Erjavec in Benčina sta tudi člana izvršnega odbora (IO) OKS, kjer ima atletika še eno predstavnico, saj slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej tam zastopa športnike.

Vizija, da bi bi pridobili dodatne štiri milijone za klube in društva na lokalni ravni

"Tudi če bo prišlo do ustanovitve zveze teh šestih zvez, se to ne bo prvič zgodilo v Sloveniji. Imamo že Zvezo zvez borilnih športov, pa tudi statut OKS omogoča tovrstna združenja. Ugotovili pa smo, da ni dobro, da SZS nima zastopnika v IO OKS. Na volilni skupščini OKS decembra lani SZS ni dobila dovolj glasov. Na naslednji skupščini bi na nek način s soglasjem to želeli popraviti, da bi SZS kot največja individualna športna zveza, ki ima osem športnih panog, dobila zastopnika v IO OKS. Je pa že v vseh ostalih organih," je pojasnil Bogdan Gabrovec in dodal, da v pogovoru niso ugotovili velikih razlik v pogledih med OKS in zvezami, dogovorili pa so se že za sodelovanje in usklajevanje na spremembah zakonodaje, ki posegajo na športno področje.

"Razgovor je bil zelo konstruktiven. Na nekaterih področjih, predvsem zakonodajnih, smo našli skupne točke, s katerimi moramo nastopati pri tistih, ki krojijo usodo športa pri razdelitvi javnih sredstev. Pri nacionalnih panožnih zvezah sta pomembna zakon o športu in nacionalni program, pomembna pa je tudi naša ambicija, da se ustrezneje, kot doslej, uredi status športa na lokalni ravni. Zmanjšanje povprečnin za občine namreč pomeni, da se zmanjšajo sredstva športu in tudi drugim, na primer kulturnim dejavnostim. Določili smo časovne roke, kako bomo še bolj uskladili posamezna področja in kako bomo imenovali tudi posebno delovno skupino, posebej pri tistih, ki bolj zadevajo kolektivne športe. Tu gre predvsem za davčno zakonodajo, ki je zelo nenaklonjena športu, pa tudi za skupne projekte na področju spremembe dohodnine. Če se sedanja možnost dohodninskega odločanja posameznikov iz 0,5 odstotka poveča na en odstotek, bi to za šport pomenilo med 18 in 20 milijonov na letni ravni. Če bi nam to uspelo, bi pridobili dodatne štiri milijone za klube in društva na lokalni ravni, kjer je najbolj pereče pomanjkanje denarja," je pojasnil Gabrovec.

Zakon o športu naj bi šel jeseni v javno razpravo

"Danes smo se pogovarjali o vsebini in poti, kako vse skupaj usklajeno peljati naprej. Smo se poslušali in razumeli, kaj želimo na ravni OKS in šestih zvez, ki resnično pomenijo kar veliko glede na število registriranih tekmovalcev, klubov in organizacijo velikih prireditev, na primer v zimskih športih. Želimo biti tudi usklajeni na ravni statusnih pravic športnikov. O sami formalni obliki, denimo dejanske ustanovitve združenja šestih zvez, nismo govorili. Sestanek je bil predvsem namenjen poslušanju, kot sem že dejal, in nismo ugotovili velikih razlik. Tam kjer so še kakšna razhajanja pa bomo našli način dogovarjanja glede na interese velikih zvez in jih bomo predstavili javnim financerjem. Vedeti moramo, da smo v zadnjih letih na državni ravni izgubili šest milijonov evrov letno in to se pri delovanju tudi največjih zvez močno pozna," je povedal Gabrovec.

Govorili so tudi o zakon o športu, ki naj bi šel jeseni v javno razpravo. Trenutno je v medresorskem ministrskem usklajevanju. "Zakon temelji na nacionalnem programu športa, ki velja deset let in ki je bil s popolnim soglasjem sprejet v državnem zboru. Je zelo dobro napisan, zato ni nobene bojazni, da se ne bi šport v okviru javnih financ bolj stabiliziral, kot je sedaj. V sedaj veljavnem zakonu nikjer ni lokalna skupnost tako obvezana k sofinanciranju športa, kot bo v bodočem. Prav tako ne način, kako do tega proti. Zagotovljen mora biti minimalni prag financiranja, kot velja za komunalo, kulturo in drugo, za kar mora skrbeti lokalna skupnost. Temu smo doslej posvečali premalo pozornosti. Prva tako si ne želimo, da bi bil zakon nedodelan, kot je bil zakon o premostitvenem zavarovanju športnikov. Vsi si želimo, da bi storili kar največ v korist športnikov in športa," je sklenil Gabrovec.