Petrin epski boj za bron zlatega sijaja

Slovenija je dočakala prvo medaljo na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru. A pot do nje je bila takšna, da bi jo za svojo osnovo zlahka uporabili režiserji in scenaristi v Hollywoodu. Drama se je začela v dopoldanskih urah in ogrevalnem teku, ko je Majdičeva zdrsnila s proge in padla v več kot tri metre globok jarek. ''Hočem na štart,'' je kljub zlomljenim palicam ter smučem in izjemnim bolečinam vpila 30-letna šampionka, ki olimpijskega boja ni želela prepustiti tako hitro. Nastopila je kot zadnja v kvalifikacijah, se v hudih mukah prebila do četrtfinala, zdravniki pa so zeleno luč za nastop prižgali šele, ko je rentgenski posnetek pokazal, da si ob padcu ni prišlo do zlomov. Sledili so trije teki, ki bodo šli v zgodovino slovenskega športa. V četrtfinalu je tekla zelo taktično in se zlahka prebila v polfinale. V slednjem je imela kopico težav, a se je kot srečna poraženka po času vendarle prebila v finale. Že tedaj je bila za poznavalce teka na smučeh zmagovalka.

A zadnje besede še ni rekla. V finalu je v sebi našla še zadnje atome moči, začela solidno, v osrednjem delu nekoliko popustila, nato pa na zadnjem vzponu prišla na tretje mestu, ki ga je v herojskem ciljnem šprintu zadržala. Po prečkanju ciljne črte se je zgrudila, a ob prihodu trenerja Ivana Hudača le našla toliko moči, da mu je dejala: ''Storili smo vse!''

Na koncu je Majdičeva zaostala le za Maritt Björgen in Justyno Kowalczyk, s tretjim mesto pa je slovenskemu športu priborila deveto medaljo na zimskih olimpijskih igrah oziroma peto bronasto po osamosvojitvi. ''To ni bron. To je zlato z malimi diamanti. Pred tekmo sem dejala, da nimam športne sreče.Neverjetno. Znova se je ponovilo. Očitno ne morem brez smole. Vse je bilo na svojem mestu, nato pa ta nesreča. Po padcu sem sprva pomislila, da je vsega konec. A ker se borim 22 let, je del mene vztrajal. Tudi ko so me peljali na pregled, sem vpila, da želim na štart. Bolečine so bile izjemne. Ne vem, koliko tablet sem pojedla. Nisem štela. Bojim pa se trenutka, ko bodo popustila. Prav zato je ta medalja, kot sem že dejala, zlata z malimi dijamanti,'' je po tem, ko je vendarle prišla do vsaj kančka moči, dejala Petra, ki s prizorišča dobesedno odšepala ob čvrsti pomoči spremljevalcev. A prejela je želeno nagrado. Olimpijsko medaljo, s katero je sklenila svojo sanjsko zgodbo. V svoji zbirki ima sedaj mali kristalni globus ter medalje iz skupnega seštevka svetovnega pokala, svetovnega prvenstva in olimpijskih iger.