Isakovičeva in Debevec v olimpijskem mestu

Najmlajša dobitnica in najstarejši dobitnik olimpijske medalje v slovenski reprezentanci v Pekingu sta žarela od sreče in se nista branila pozornosti vseh navzočih. Vseskozi nasmejana sta z lahkoto dajala številne intervjuje, pozirala fotografom in podelila kopico avtogramov. Debevec je za veliko veselja poskrbel že v Pekingu, ko je ob spoznanju, da je osvojil bronasto medaljo, dobesedno čustveno eksplodiral. »Eksplozija veselja, seveda. Normalno, da sem imel zelo dober razlog biti vesel, kajti kazalo je precej slabo, skoraj nedosegljivo, da se vrnem v igro za kolajno. A konec je šele, ko se izstreli zadnji strel. Jaz sem začel slabo, Emmons, moj neposredni konkurent, tudi moj dober kolega, je pač končal slabo. Na koncu velja samo rezultat in uvrstitev. Sreča igra v športu vedno svojo vlogo, včasih jo imajo športniki več, včasih manj. Tisti, ki ima velikokrat smolo, se ga prime vzdevek osmoljenec. Sam sem imel smolo v Atenah. Kazalo je, da se bo zgodba ponovila tudi v Pekingu in skoraj bi ostal brez odličja. A na srečo se to ni zgodilo« je povedal bronasti Rajmond Debevec.

In kje je Debevec našel motivacijo, potem ko je bil v Sydneyu kot olimpijski prvak na vrhu sveta? Starosta slovenskih olimpijcev odgovarja: »Rezultat je zmeraj motiv. Nihče še ni dosegel absolutnega rezultata v tej disciplini. Svetovni rekord, ki sem ga dosegel leta 1992, še zmeraj drži. Rad bi ga popravil, pa povečal število zmag v svetovnem pokalu in šel v London na svoje osme olimpijske igre. Res je, da sem bil v Pekingu najstarejši slovenski olimpijec z medaljo, a so v strelstvu kolajne osvajali še starejši kot jaz. V slovenski reprezentanci mi moja leta nudijo mesto staroste, po drugi strani pa čutim tudi odgovornost, da sem vzor mladim športnikom. Dobri rezultati mi dajejo veliko motivacijo, da na olimpijske igre ne hodim samo sodelovati. Za mano sicer prihaja nov slovenski rod. Zanimivo je, da so starši Sare Isakovič moji vrstniki. Sara ima medaljo, jaz imam medaljo. To je šport in to me veseli. V strelstvu nameravam vztrajati še vsaj do Londona!«

Nad svojo srebrno žlahtno kovino je bila seveda navdušena tudi Sara Isakovič: »Zagotovo mi ta medalja največ pomeni. To je največ, kar lahko dosežeš v karieri. Pred menoj pa je že novi cilj: da bom postala nosilka svetovnega rekorda in da bom na naslednjih olimpijskih igrah jaz najboljša. Obljubim, da bom tako nadaljevala in da bom ljudi razveseljevala tudi v prihodnje. Nisem se obremenjavala s pritiskom javnosti in medijev, ki so od mene pričakovali medaljo. Šla sem plavat na rezultat. Dosegla sem fenomenalen čas. Drugi najboljši v zgodovini plavanja. Sem druga ženska, ki se je spustila pod 1:55. To je fantastično, še zmeraj živim svoje sanje. V Pekingu bi zagotovo nastopila na 200 m delfin, a se mi je tako križal program, da nisem imela te sreče. S svojim osebnim rekordom bi osvojila četrto mesto. Imam pa v tej disciplini še precej rezerve. Morebiti na naslednjih olimpijskih igrah, morebiti se bom takrat tudi na 200 delfin borila za medaljo. Sicer bom v prihodnje največ stavila na »kravl« in bom vztrajala v tej svoji paradni disciplini.«

20-letna plavalka pa je tudi po olimpijskih igrah v polnem pogonu: »Sedaj imam tri dni dopusta, če temu sploh lahko tako rečem, saj samo »šibam« gor in dol. Iz enega kraja v drugi kraj, vsi me hočejo imeti. Upam, da bom imela pet minut časa, da si bom spakirala kovček, saj za vikend že odpotujem v Ameriko. Odhoda se zelo veselim in vam bom poročala, kako sem se znašla tam čez lužo«.

Sari Isakovič in Rajmondu Debevcu je v olimpijskem mestu čestital tudi predstavnik Telekoma Slovenije, Simon Furlan, ki je bil ponosen na dosežke naših olimpijcev: »V olimpijskih športih je kopica vrednot, ki lahko povezujejo olimpijski komite Slovenije in Telekom Slovenije. Mi želimo vsak dan naprej, vsak dan bolje, vsak dan višje, vsak dan nove rezultate. Povezujemo šport in posel. Verjamem, da rezultati športnikov, ki se kažejo v medaljah, višajo ugled Telekoma Slovenije in prepoznavnost družbeno odgovornega podjetja«.

Jutri ob 18. uri v olimpijsko mesto prihaja zlati olimpijec Primož Kozmus, zato gre znova pričakovati še eno nepozabno športno fešto. Ob 21.05 pa bo na brniškem letališču pristalo letalo s srebrnim jadralcem Vasilijem Žbogarjem na krovu. Še en veličasten sprejem, torej. In prav je tako, sedaj je namreč čas, da Slovenija praznuje. In da počasti svoje športne junake.