Gorenjske sanje še brez uradnega soglasja

Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je pred tedni zanetil iskro, katere posledice niso vidne le pri naših severnih sosedih. Njegovo idejo o skupni kandidaturi avstrijske Koroške, Gorenjske s Kranjsko Goro in Furlanije-Julijske krajine s Trbižem za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju so z velikim odobravanjem sprejeli v obeh sosednih pokrajinah. Predvsem v Trbižu, Bad Kleinkircheimu in Kranjski Gori so glasno pozdravili idejo, ki je sicer zrasla na pogorišču dveh neuspešnih kandidatur za zimske olimpijske igre. Lokalni veljaki omenjenih treh krajev so ob koncu minulega leta staknili glave in se lotili uvodne faze priprave kandidature za SP 2015 (ali 2017), katere začetni strošek bi znašal 400.000 švicarskih frankov (prijavna taksna). Idejni očetje zaenkrat še niso razkrili, kdo bi ob uspešni nadgradnji osnovne zamisli prevzel vlogo uradnega nosilca, a glede na to, da je Italija prvenstvo gostila leta 2005 (Bormio), Avstrija pa ga bo s Schladmingom leta 2013, so mnogi prepričani, da bi se v tej vlogi lahko znašla Kranjska Gora.

In kaj o ambicioznem načrtu prve organizacije več držav v osem desetletij dolgi zgodovini svetovnih prvenstev menijo pri Smučarski zvezi Slovenije? "Nosilec takšne kandidature je lahko le smučarska zveza, zato je jasno, da bodo morale svoje povedati zveze vseh treh držav. Ideja o smučarskem prvenstvu je zaenkrat le plod pogovorov med župani treh krajev. Lahko pa rečem, da načeloma kandidaturi ne nasprotujemo in jo celo podpiramo. Seveda pa se je treba zavedati, da takšna kandidatura ni poceni, zato se seveda poraja vprašanje, kdo bo na svoja pleča prevzel stroške. Zveza si to težko privošči. Če pa se bo našel kdo, ki bo pripravljen plačati kandidaturo in organizacijo, bomo vsi po vrsti zelo veseli," pravi direktor SZS Jaro Kalan, ki je v minulih tednih že večkrat poudaril, da je precej bolj realna samostojna slovenska kandidatura za nordijsko svetovno prvenstvo. Predpogoj je seveda sodoben nordijski center v Planici, ustrezno generalko pa pri SZS vidijo v izvedbi finala svetovnega pokala v vseh nordijskih disciplinah.

Kramar ne popušča

Še za nekaj stopenj bolj megalomanska in na videz precej bolj utopična pa je gorenjska ideja o organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2018, pod katero se je pred slabim letom podpisal bohinjski župan Franc Kramar. Slednji je bohinjski projekt, ki vključuje tudi Ljubljano, Mariborsko Pohorje, Pokljuko, Planico, Kranj, Bled in Jesenice, skupaj z ostalimi župani zgornje-gorenjskih občin že aprila 2008 predstavil izvršnemu odboru Olimpijskega komiteja Slovenije in naletel na dokaj hladen odziv. Predsednik OKS Janez Kocijančič je opozoril na nevarno igro čustev, hkrati pa izpostavil dejstvo, da ob ideji ni zapisanega imena nosilca kandidature, kar je eden izmed osnovnih predpogojev. Kramarja zadržanost vodilnih mož slovenske olimpijske družine ni prav nič ohladila, saj pognanega kolesja ni ustavil, temveč je potrkal na blejska vrata. Blejski občinski svet je pred slabim mesecem sprejel Kramarjev predlog o prevzemu vloge nosilca kandidature.

Kocijančič zagotavlja korektnost postopka

"Kot predsednik OKS sem dolžan skrbeti za korekten postopek in soočenje mnenj,'' o obravnavanju gorenjskega predloga pravi prvi mož Olimpijskega komiteja Slovenije, ki sicer ne skriva precejšnje zadržanosti do ideje. ''Načeloma menim, da je takšen projekt sila težko izvedljiv. Časi družbene, gospodarske in finančne krize so za takšne načrte izrazito neprimerni. Na žalost gre tekma po Pekingu in ob Sočiju v finančne razsežnosti, ki so za majhne narode nedosegljivi. A pustimo se presenetiti,'' pravi Janez Kocijančič.

Pri osrednji slovenski športni organizaciji sedaj čakajo na nadaljnje korake snovalcev olimpijskih načrtov. "Za olimpijske igre je možno kandidirati le s soglasjem nacionalnega olimpijskega komiteja in garancijo vlade. Ko smo bili seznanjeni z iniciativo gorenje-gorenjskih občin, smo ji zaprosili za izdelavo študije o možnostih izvedbe. Pričakujemo, da jo bomo videli in nato tehtali o možnostih,'' pravi predsednik OKS in dodaja: "V zadnjem času ugotavljam, da se tudi razvitejši narodi, denimo Norvežani, odločajo, da ne bodo kandidirali, saj so igre predrage. Ocenjujem, da bo to eden od glavnih kriterijev tudi v našem primeru.''

Kramar o načrtih obvestil tudi Pahorja

Kot vse kaže, bodo pri OKS kmalu deležni novega gorenjskega obiska. Kramar namreč pravi, da ima v rokah prvi del študij, ki potrjujejo, da je projekt možno izpeljati. ''Študija je vključevala vse interdisciplinarnosti tega projekta. Gre za razvojni projekt, ne le športni dogodek. Opozarjam tudi, da to ni lokalni projekt, temveč vseslovenski. Projekt je razvojno naravnan in je v časih gospodarske krize eden redkih, ki v naslednjem desetletju predvideva gospodarsko rast,'' pravi Kramar, ki s somišljeniki načrtuje tudi marketinško analizo, kar naj bi bil po njegovem mnenju dovolj čvrst argument za zeleno luč IO OKS in zagotavljanje širšega družbeno-političnega konsenza.

''Sicer pa v javnosti do nadaljnjega ne želim prav veliko razglabljati o našem načrtu, saj ne želim polivanja z gnojnico. Vse moje izjave so bile namreč zlorabljene. Nove korake bomo čez dobra dva tedna predstavili na posebni novinarski konferenci,'' je dejal Kramar in dodal, da bo o gorenjski olimpijski iniciativi obvestil tudi predsednika vlade Boruta Pahorja, saj ne želi, da bi ta prek medijev dobil napačno sliko.