Čop: Glede na BDP, ki ga država nameni za šport, smo precej na dnu

Podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije ter nekdanji legendarni veslač Iztok Čop, tudi član sveta Fundacije za šport (FŠO) in predsednik komisije za neposredne potrebe športnikov, je dejal, da je največja kronična težava v zadnjih letih drastično nižanje sredstev za šport, pa tudi vsako leto pozna delitev iz državnega proračuna.

"Letos je slednje posledica zelo poznega rebalansa proračuna in problemi z odstopi ministric, pristojnih za šport. Zato je FŠO pohitela z razdelitvijo, ker programov zvez ni mogoče prekiniti brez dolgoročnih posledic in FŠO je zato dala denar tudi vnaprej. Toda skupna sredstva so resnično izjemno majhna. To zmanjševanje me izjemno skrbi. Glede na bruto družbeni produkt, ki ga država nameni za šport, smo v Evropi precej na dnu. Tudi celotna masa je izjemno nizka. Mislim tudi, da je šport zadnji na seznamu korupcije pri nas, posebej glede na mednarodno uspešnost pa si zaslužimo več. Posebej v luči neznanske količine bančnih kreditov, ki nikoli ne bodo vrnjeni. Šport je ena redkih stvari, ki v Sloveniji še dobro deluje in pri kateri smo tudi zelo uspešni," je ocenil Čop.

"Mislim, da je posvet o merilih za razvrščanje panog pokazal, da sistem ni zgrešen. To me veseli, se pa zavedamo težav, s katerimi se soočajo manjše zveze neolimpijskih športov, med katerimi so tudi zelo uspešne. Pa tudi težav in pobud velikih zvez, ki si želijo drugačne razdelitve. Oba omenjena pristopa sta si povsem nasprotna. Mislim, da model zaradi številnih spremenljivk in meril ublaži te razlike. Pred nekaj manj kot desetimi leti smo pri kategorizaciji športa šli nasproti neolimpijskim športom, lani ekipnim. Razlike se manjšajo in sistemi postajajo vse bolj enotni," je ocenil Čop.

"Želimo postaviti tak model za razdelitev sredstev, ki ga bodo uporabljali vsi, ki financirajo slovenski šport. Sedaj je to poenoteno. Pri razdelitvi sredstev moramo upoštevati tudi razširjenost in razpršenost posameznih športov, pa tudi uspešnost velikega števila panog pri nas. Sem odločno proti temu, da bi se ukinilo nekatere panoge po načelu za nekatere bomo poskrbeli, druge se bodo znašle same. Naj se pogleda, kako je bilo pred 20 leti. Marsikatera od zelo uspešnih panog, ne bi bila prisotna, če ne bi delali tako, kot mislim, da moramo tudi nadaljevati."

O očitkih kolektivnih športov, da denimo hokejski zvezdnik Anže Kopitar ali košarkarski as Goran Dragić ne moreta priti med kategorizirane vrhunske športnike najvišjega ranga, pa je Čop dejal: "Sedaj lahko pridejo vsi, tudi omenjena, ni pa pri teh izjemah avtonomizma. Zveze morajo podati predlog. Sistem je v osnovi namenjen državnim reprezentancam. Jasno je, da je v moštvenih športih veliko težje priti do medalj kot v posamičnih, tako zaradi naše majhnosti kot tudi zaradi manjšega števila možnosti za to. V mnogih panogah je veliko več tekmovanj in s tem poskusov, kot v ekipnih. Po sedanjem modelu lahko nižja uvrstitev v ekipnih tekmah prinese višji razred, kot sicer. Pa tudi klubske barve prinesejo dodatne točke in najvišje razrede. Dosežki klubov pa niso avtomatično upoštevani, ker vemo, da je z denarjem mogoče kupiti najboljše športnike in ni nujno, da so ti slovenski. Mislim, da s sistemskimi državnimi sredstvi ne moremo nagrajevati kupljenih tujih igralcev."