Sobota, 13. 2. 2010, 13.13
9 let, 2 meseca
Ammanov 'šov' in odlična slovenska popotnica

Prva tekma XXI. zimskih olimpijskih iger je v slovenski tabor vnesla obilico razlogov za veselje, optimizem in zadovoljstvo. Šesto mesto ''letalca'' Roberta Kranjca ter sedmo olimpijskega debitanta Petra Prevca na srednji skakalnici nista le odlična popotnica za vse slovenske športnike, temveč ob znanem dejstvu, da bodo pričakovanja višja na večji napravi, tudi potrditev odlične pripravljenosti skakalne vrste.
Oba sta sicer že na določenih skokih na treningih dokazala, da jima naprava v olimpijskem parku ustreza, najboljše pa sta prihranila za tekmo. Kranjec je bil šesti že po prvi seriji, medtem ko pa je bil s sedemnajstimi leti celo najmlajši udeleženec tekme trinajsti. V drugi seriji je Prevc z odličnim skokom (104,5 m) napredoval za kar sedem mest, Kranjec pa je obdržal svojo uvrstitev. Tretji slovenski finalist Primož Pikl je bil na koncu 24., Jernej Damjan pa je po ponesrečenem skoku smuči pospravil že po prvi seriji (38.). ''Ta rezultat presega pričakovanja. Veseli smo, da nam je uspela nadgradnja s treningov. Pohvalil bi predvsem odličen skok Prevca v drugi seriji. Jasno, pohvale gredo tudi na Kranjčev račun. Pikl je zadržal visoko raven, Damjan pa je imel nekaj smole, poleg tega pa je bil premalo sproščen,'' je bil po tekmi zadovoljen trener Matjaž Zupan.
Ahonen znova praznih rok
Med Slovencema in odrom za zmagovalce sta bila še Nemec Michael Urmann, ki ga je nekoliko ''polomil'' v odločilnem trenutku, in nesrečni finski as Janne Ahonen. Povratnik v skakalno karavano je tudi v novem poskusu ostal brez posamične olimpijske medalje, znova pa mu je pripadlo pregovorno nehvaležno četrto mesto. V boj za tako želeno odličje se ob izjemni razpoloženosti Gregorja Schlirenzauerja, Adama Malysza in Simona Ammanna ni uspel vmešati. Razred zase je bil predvsem slednji. S 105 metrov dolgim skokom si je solidno prednost priskakal že v prvi seriji, nato pa v hollywoodskem slogu opravil z drugim skokom, odbil napade zasledovalcev in se prešerno veselil že tretjega naslova olimpijskega prvaka. Ob tem je verjetno na drugem koncu mesta zardela tudi prostovoljka, ki ga je ob prihodu v Kanado in podeljevanju akreditacije v znanem severnoameriškem slogu, vprašala, ali so to zanj prve olimpijske igre.
Hladnokrvni Švicar
''Neverjeten dan! Po osmih letih sem znova začutil pravo olimpijsko energijo. Izkušnje so mi prišle prav. Imel sem prepotreben mir za pripravo na tekmo. Zgodba je drugačna kot leta 2002 v Salt Lake Cityju. Tedaj sem stavil na sproščenost in svežino, to pot na izkušnje. Čutil sem tudi pravo moč. Vesel sem, da sem vse to izkoristil. Že pred tekmo sem vedel, da imam lepe možnosti za odličen rezultat. Znova sta se mi v pravem trenutku posrečila dva odlična skoka,'' je po zmagoslavju zagotavljal 29-letni Švicar, ki bo vrh naskakoval tudi na večji skakalnici. O dopolnitvi zbirke medalj ne želi govoriti, poudarja pa, da pogosto odloča predvsem trenutek. ''Osredotočiti se je treba na tekmo, med skokom pa uživati,'' pravi Ammann.
Kranjec: Jutri me bodo vsi pozabili
Kljub objektivno kakovostnem plenu in odlični napovedi pred osrednjo tekmo na veliki skakalnici pa Robert Kranjec vendarle ni mogel mimo nepisanega pravila, da na olimpijskih igrah nekaj pomenijo le medalje. ''Za nami je lepa, a težka tekma. Imeli smo nizke zaletne hitrosti, svoje pa so storili še spreminjajoči se pogoji. S svojima skokoma in rezultatom sem zadovoljen. A prva trojica je bila pač premočna. Za stopničke bi moral imeti več sreče. Šesto mesto je na tej skakalnici odlično, toda na teh tekmovanjih ne šteje nič. Jutri me bodo vsi pozabili,'' je dejal Kranjčan. Boljše volje pa je bil Prevc, ki je navdušil z neverjetno mirnostjo in pogumom. Že na treningih in v kvalifikacijah je dajal vtis, da mu olimpijska mrzlica ne more do živega. To je naposled potrdil tudi na tekmi ter po solidnih rezultatih v svetovnem pokalu ter medalji na mladinskem svetovnem prvenstvu še enkrat dokazal, da gre za ime prihodnosti. ''Tega nisem pričakoval. Upal sem na dvajseterico. Če bi mi nekdo dejal, da bom tako visoko, bi se le smejal,'' je dejal redkobesedni najstnik, ki je bil upravičeno ponosen predvsem na drugi skok.