Zlatko Dedič - štiri leta kasneje

Oral je ledino

V zadnjih letih ne manjka slovenskih nogometnih upov, ki kot rosno mladi zapustijo naš prostor in se podajo v tujino. V Italijo, Anglijo, Španijo, Francijo, na Škotsko in še kam. Vsi z upanjem, da tam uspejo. Zlatko Dedič je eden izmed tistih, ki so šli še globoko v mladinskem stažu v tujino med prvimi. In, vsaj za zdaj, tudi eden najboljših. Številni upi obstanejo na prehodu v člansko konkurenco. Nemalo je takšnih, ki se v Slovenijo vrnejo povsem neprepoznavni in brez motiva za nadaljnjo kariero. Koprčanu je uspelo. Pri 16 letih je že okusil igranje v članskem dresu matičnega kluba v prvi slovenski ligi, nato pa ga je v Italijo zvabil mamljiv klic Parme. Pri dvakratnem zmagovalcu pokala UEFA so prepoznali dobre nogometne lastnosti Dediča, ki je superioren predvsem v fizični pripravljenosti, in ga povabili k sebi. Skupaj z vrstnikom Luko Sikurjem, ki je imel po nekaterih predvidevanjih še več možnosti za uspeh kot Dedič, sta se iz Kopra preselila k Parmi.

Uspel je v Italiji

Sikur je kmalu poniknil, Zlatko pa se je prebil vse do članskega moštva. Prave priložnosti v naslednjih petih letih ni dočakal, zato se je pogostokrat selil in bil posojen v drugo ligo v Empoli, Cremonese in naposled tudi Frosinone. Slednji ga je leta 2007 dokončno odkupil, v Parmi pa kljub temu, da je v prvi ligi dobil zelo malo priložnosti, pustil pečat. Zabil je namreč nekaj odločilnih golov v italijanskem pokalu in pokalu UEFA. Po sezoni, ki jo je prebil pri Frosinoneju, ga je ta v drugi polovici minule sezone posodil v Piacenzo, za katero je zabil deset prvenstvenih golov in se vrnil v Frosinone. Pred to sezono so se zanj zanimali nekateri klubi, med njimi tudi takšni, ki igrajo v prvi italijanski ligi, a je ostal v Frosinoneju, v dresu katerega je na pripravljalnih tekmah pred začetkom sezone blestel in mreže nasprotnikov tresel po tekočem traku. Ocenil je, da je bolje, če si v Serie B dokončno ustvari ime in se med elito poda, ko bo imel zagotovljeno mesto v prvi postavi snubcev, ki si ga želijo. Star je 23 let, izkušenj mu ne manjka, zato v naslednjih letih upravičeno pričakuje eksplozijo, ki ga bo učvrstila med italijansko nogometno elito.

Tri leta brez reprezentance

Po predstavi na sobotni prvi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010 sodeč, ko je zabil gol za končni izid 1:1 proti Poljski in bil tudi sicer med najbolj razpoloženimi na igrišču, bo sezona 2008/09 zanj prelomna. Njegova zgodba v reprezentančnem dresu je zelo zanimiva. Potem ko je pod vodstvom Branka Oblaka v prvi polovici leta 2004 blestel na tekmah v dresu izbrane vrste do 21 let, ga je Oblak ob imenovanju za članskega selektorja nemudoma poklical med člane.

Za Slovenijo je nastopil ob debiju prejšnjega selektorja, pri remiju proti Srbiji in Črni gori za Bežigradom z 1:1. Na tej tekmi je v igro vstopil v drugem polčasu in navdušil, saj je po lepem strelu zatresel celo vratnico. ''Po Zlatku Zlatko,'' se je slišalo s tribun. Javnost je pričakovala, da smo dobili naslednika najboljšega strelca v zgodovini reprezentance Zlatka Zahoviča, ki prav na tej tekmi prvič ni igral za Slovenijo in se je poslovil od reprezentančnega dresa. Dedič je od prve minute igral na prvi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010 in imel pri zmagi nad Moldavijo s 3:0 lepo priložnost, da bi zadel. Tudi naslednjih treh tekmah proti Škotski (0:0), Italiji (1:0) in Norveški (0:3) je igral, nato pa ga selektor nenadno ni več klical pod svoje okrilje.

Spor z Brankom Zupanom

Posvetil se je igranju za mlado vrsto, kar je bilo usodno. S selektorjem Brankom Zupanom se je sredi ene izmed tekem, ko ga je ta v prvem polčasu zamenjal, sprl in demonstrativno zapustil reprezentanco.

Vrata v katerokoli izbrano vrsto si je z nepremišljeno potezo zaprl za skorajda tri leta. Nato ga je zdajšnji selektor Matjaž Kek vpoklical ob svojem debiju pri zmagi nad Estonijo z 1:0. Igral je v zaključku tekme, medtem ko je na naslednjih nekaj tekmah v večini obsedel na klopi, dvakrat pa še dobil nekaj malega minut igre, a se ni pritoževal.

Ime mu je Zlatko

Potrpežljivo je čakal na svojo priložnost in jo povsem pripravljen tudi dočakal. Selektor Kek ga je na sobotni tekmi proti Poljski uvrstil v prvo enajsterico. Na igrišču je bil 90 minut in vseskozi predstavljal nevarnost za nasprotnika, ob tem pa zabil tudi gol. Odlično je sodeloval z Milivojem Novakovičem in si za nekaj časa zacementiral mesto v prvi enajsterici. Zdaj je zrelejši in izkušenejši, zato ga ne bo zlahka spustil iz rok. V njem bi utegnili dobiti napadalca z veliko mero za napadalca potrebnega egoizma, predrznostjo in, glede na to, kako ''filmska'' je njegova življenjska zgodba, tudi zvezdniškega značaja. Sloveniji bi utegnil biti v veliko pomoč. In nenazadnje, ime mu je Zlatko…