Ponedeljek, 26. 3. 2018, 12.25
6 let
Gibraltar
Zgodovinski podvig palčka, za katerega igrajo policisti in električarji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,08
Da v reprezentančnem nogometu ne gre nikogar podcenjevati in vnaprej odpisati, je opozarjal že nekdanji slovenski selektor Srečko Katanec. Zobe znajo pokazati tudi najslabše reprezentance, nevajene uspehov. Gibraltar, ki ima manj kot 30 tisoč prebivalcev, je tako v nedeljo dočakal zgodovinsko zmago. Prvo, odkar igra na domačih tleh, in prvo, odkar je član družine Fife. Z 1:0 je presenetil Latvijo.
Nogometni ljubitelji Gibraltarja so bili leta 2016 zelo ponosni na prvaka države. Igralci Lincoln Red Imps so v kvalifikacijah za ligo prvakov najprej presenetljivo izločili estonskega prvaka Normo iz Talina, nato pa poskrbeli za še večjo senzacijo in šokirali Celtic. To je bil hud udarec za škotskega velikana.
Svet se je posmehoval zeleno-belim, ki so doživeli boleč poraz (0:1) proti polprofesionalni ekipi. Na povratni tekmi so strnili vrste in le upravičili vlogo favorita. Z zmago s 3:0 so si zagotovili napredovanje in prekinili evropsko pravljico prvaka Gibraltarja.
Nepozabna zmaga Lincolna nad Celticom:
Premagali udeleženca EP 2004
Liam Walker nastopa v četrtem kakovostnem razredu angleškega klubskega nogometa.
Gibraltar je britansko čezmorsko ozemlje z zgolj 29 tisoč prebivalci. Leži na skrajnem južnem koncu Pirenejskega polotoka. Spada med evropske nogometne palčke. Njegova članska reprezentanca dosega podobno skromne rezultate kot San Marino in Andora. Ima le peščico nogometašev, ki so profesionalci v pravem pomenu besede, in izjemno majhen nabor igralcev. Večina reprezentantov obuva nogometne čevlje zgolj v prostem času, sicer pa hodijo vsak dan v službo. V izbrani vrsti ne manjka policistov, gasilcev, električarjev, prodajalcev …
Povsem drugače je z Latvijo. Res je, da ne spada med nogometne velesile in v zadnjih letih ni konkurenčna (naj)boljšim, je pa vseeno izbrana vrsta, katere igralci nastopajo v bolj uveljavljenih klubih od tekmecev iz Gibraltarja. Ne nazadnje je Latvija leta 2004 na krilih mladega razigranega strelca Marisa Verpakovskisa šokirala Evropo in se uvrstila na evropsko prvenstvo na Portugalskem. Na velikem odru se ni ustrašila tekmecev in pokvarila načrte Nemčiji, s katero se je razšla brez zmagovalca.
Liam Walker’s 89th minute deflected free kick saw Gibraltar win only their second ever full international since joining UEFA in 2013, as they beat Latvia 1-0 at the Victoria Stadium.https://t.co/jMcBAtDeLK pic.twitter.com/jX8La15EdN
— Football Gibraltar ⚽️ (@FootballGib) March 25, 2018
Tako je bilo leta 2004, ko je bila latvijska nogometna evforija na vrhuncu. 14 let pozneje so nogometaši Latvije prejeli veliko zaušnico. Pomerili so se z Gibraltarjem, s katerim so se udarili že pred dvema letoma in brez težav napolnili njegovo mrežo. Zmagali so s 5:0, v nedeljo pa jim je šlo vse narobe.
Zmagoviti zadetek Liama Walkerja (Gibraltar):
Izgubili so z 0:1 in poskrbeli, da so navijači Gibraltarja proslavljali največji reprezentančni uspeh. To je bila prva zmaga izbrane vrste po tem, ko se je leta 2016 pridružila nogometni družini Mednarodne nogometne zveze (Fifa), skupno pa šele druga. To je bila tudi prva zmaga, dosežena na domačih tleh. Gibraltar, edini kraj v Evropi, kjer živijo opice na prostosti, je dočakal eno najlepših športnih nedelj.
Na štadionu Victoria je za slovesen trenutek, prepoln čustev, poskrbel Liam Walker. Ima 30 let in je eden redkih nogometašev, rojenih v Gibraltarju, ki igra v javnosti dokaj znanem klubu. Je član Notts Countyja, četrtoligaša (league two), najstarejšega kluba na svetu, ki je daleč od nekdanje slave. V 88. minuti je izvedel prosti strel, žoga pa se je odbila od živega zidu Latvije in prevarala gostujočega vratarja.
Selektor Latvije doživel nov udarec
Lani je v latvijskem prvenstvu deloval Slaviša Stojanović in spravil v dobro voljo navijače Rige.
Gibraltar je pred tem na zadnjih devetih tekmah prejel kar 57 zadetkov. V njegovi kratki zgodovini to ni prva zmaga. 4. junija 2014 je na Portugalskem premagal tudi Malto (1:0), a je bil takrat le član Uefe. Nato je odigral še 24 tekem. Enkrat je remiziral, doživel kar 23 porazov, na teh tekmah pa prejel kar 117 zadetkov. Proti Latviji, ki je prejšnji četrtek v Španiji odigrala prijateljsko tekmo s Ferskimi otoki in se razšla brez zmagovalca (1:1), ga je prvič vodil začasni selektor Desi Curry.
Največjo vez med slovenskim in latvijskim nogometom je ustvaril Slaviša Stojanović. Lani je Rigo popeljal do tretjega mesta, v Evropo in finale pokala, v tej sezoni pa ne bo vodil mladega kluba. Latvijsko izbrano vrsto vodi Aleksandrs Starkovs, izkušeni strateg, ki je leta 2004 poskrbel za največji uspeh in reprezentanco popeljal na EP 2004. Pozneje je vodil tudi moskovski Spartak, leta 2017 pa je ponovno prevzel reprezentanco, s katero mu ne gre vse po načrtih. V Gibraltarju so igrali pretežno nogometaši iz latvijskih klubov, nekaj pa je bilo tudi legionarjev iz Švice, Poljske, Romunije in Cipra, kjer pri Pafosu igra Vladislav Gabovs, nekdanji varovanec Luke Elsnerja.
Aleksandrs Starkovs je vodil Latvijo na EP 2004, kjer je bil prvi zvezdnik napadalec Maris Verpakovskis.
Latvija je v kratkem času tako poskrbela še za drugi odmeven poraz. Če želiš zgodovinsko domačo zmago, moraš očitno v goste poklicati Latvijo. Lani je Kosovo v Mitrovici po dramatičnem razpletu na prvi tekmi, ki jo je odigralo na domačih tleh, premagalo Latvijo s 4:3.
