Slovenija nima Dinama in Hajduka

Prepletenost slovenskega prvenstva s hrvaškimi nogometaši je stkala zanimivo nit že v uvodnem dejanju krstne sezone 1991/92. Na tekmi med Potrošnikom in Nafto v Beltincih (6:4) je v vrstah gostov zgodovinsko čast doživel Miljenko Dovečer. Hrvat v dresu Lendavčanov je postal strelec prvega prvoligaškega zadetka v samostojni Sloveniji.

Kasneje sta ''velika kralja'' strelcev med drugim postala hrvaška legionarja Romano Obilinović in Dario Zahora, na dobri poti je bil do selitve v Rusijo tudi Edin Junuzović. Največ prahu je dvignil prihod nepozabnega ''Čilenca'' Roberta Prosinečkega za Bežigrad, stoječih ovacij navijačev v vijoličastih barvah pa je bil deležen Stipe Balajić. Omenjena igralca sta na Hrvaškem branila barve Dinama in Hajduka, večnih tekmecev iz Zagreba ter Splita, ki sta skupaj z beograjskima kluboma Crvena zvezda in Partizan nekoč sestavljala mogočno četverico jugoslovanskega nogometa. Sta še vedno korak pred slovenskimi klubi?

Zatišje po Židanu

Slovenski nogometaši na drugi strani na hrvaških zelenicah niso zapustili tako vidnih sledi. Tik pred uradnim razpadom Jugoslavije si je Gregor Židan z izvrstnimi predstavami pri ''modrih'' priboril celo dres hrvaške reprezentance, njegovi rojaki pa kasneje niso več ponovili njegovih dometov. Pa čeprav so se pri sosedih preizkusili številni reprezentantje Boštjan Cesar, Primož Gliha, Mladen Rudonja, Marinko Galič, Klemen Lavrič, Suad Filekovič, Sebastjan Cimerotič, Borut Semler ter ostali (Gregor Bunc, Oskar Drobne, Robert Pevnik, ...). Kar se tiče trenerjev, se razmerje tovrstnih gostovanj nagiba v neskončno premoč hrvaških strokovnjakov. Ne mine sezona, ko se na slovenskih tleh ne bi preizkusil vsaj eden, medtem ko je bila v prvi hrvaški ligi, pa še to kaj kratko obdobje, odgovorna funkcija zaupana le Milošu Rusu (Zagreb).

Svojevrsten pokazatelj o moči prvenstev predstavljajo tudi evropska tekmovanja, kjer so slovenski klubi le enkrat premostili hrvaško oviro. Spomini na štiri zaporedne poraze Domžal z zagrebškim Dinamom so še sveži, sklonjenih glav so z igrišč odhajali tudi nogometaši Rudarja (Varteks), Gorice (Osijek), Maribora (Dinamo Zagreb), Primorja (Dinamo Zagreb) in Drave (Slaven Belupo), le v pokalu Intertoto je pred slabimi šestimi leti slovensko čast delno rešil takratni Sport Line Koper, ki je v uvodnem krogu izločil Zagreb. Kaj pa o primerjavi sosedskih prvenstev meni pet Sportalovih sogovornikov? Katero tekmovanje je močnejše? Hrvaška prva liga (HNL) z 12 klubi, kar je tudi želja novega predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) Ivana Simiča ali slovenska elitna liga z desetimi moštvi?

Cimerotič: Pri nas škripa pri organizaciji

Slovenski napadalec Sebastjan Cimerotič (34 let) je v slovenski prvi ligi nosil dres Slovana, Olimpije, celjskega Publikuma in Domžal, na Hrvaškem pa Rijeke in splitskega Hajduka: ''Hrvaška liga je močnejša. Klubi so bolje organizirani, televizija pa je ob nedeljah omogočila tisto, kar je odlično za nogomet, neposredno poročanje iz vseh tekem. Na Hrvaškem je nekaj klubov, ki funkcionirajo zares fenomenalno. To sta Dinamo in Hajduk, pa tudi Slaven Belupo in Zagreb, ki je nekakšna konstanta. HNL ima tudi večji obisk, glede velikega derbija pa je brezpredmetno sploh kaj govoriti,'' je povedal član ljubljanske Olimpije, ki pomaga pri velikem projektu vrnitve ''zeleno-belih'' v prvoligaško druščino. Vzdušja na največjem hrvaškem derbiju se zelo dobro spominja, navsezadnje je bil pred tremi leti že strelec odločilnega zadetka na Poljudu.

''Že mesec dni pred letošnjim derbijem v Splitu se je na veliko pisalo o tekmi. To je bil res velik pomp. Na Hrvaškem je nogomet preprosto šport številka ena, pri nas pa predstavlja edino evforijo reprezentanca. Pa še to, le ko ima dobre rezultate,'' je mnenja nekdanji slovenski reprezentant, ki je prepričan, da mrgoli kakovostnih igralcev tudi v slovenski ligi. ''Lahko bi brez težav konkurirali s hrvaškimi. Škoda je le, ker škripa pri organizaciji klubov. To je največja težava. Na tribunah tudi ni nogometnega ozračja. Imamo le Maribor, ki bi lahko mešal štrene Dinamu in Hajduku. Maribor je specifično mesto, ki živi za nogomet. Zato potrebujemo ponovno večni derbi med Olimpijo in Mariborom. Ne podcenjujem nobenega, a tradicija je taka, da odstopata po navijačih in vsem drugem. Je pa nedeljska tekma v Murski Soboti pokazala, da je lahko veliko prvoligaških klubov na takšno vzdušje ljubosumno,'' se je dotaknil še nedavnega gostovanje Olimpije v Murski Soboti, ki je na tribune Fazanerije privabilo več kot 4.000 gledalcev.

Bećiri: Na Hrvaškem so igralci bolj nesramni

Slovenski branilec Erdžan Bećiri (23 let) je v slovenskem prvenstvu branil barve Maribora in Livarja, v hrvaškem pa si od začetka letošnjega koledarskega leta služi kruh pri Zadru. ''Po uvodnih spomladanskih krogih lahko potrdim, da obstaja razlika v korist hrvaške lige. Na Hrvaškem se igra trši nogomet. Po vsaki tekmi dobim kak udarec, igralci so veliko bolj nesramni kot v Sloveniji. Hajduk in Dinamo sta res prava kluba, ostali pa so tu 'nekje','' je razkril nogometni otrok Maribora na začasnem delu v Dalmaciji, ki mu je zelo všeč zamisel, da je na Hrvaškem luč sveta ugledala televizijska oddaja, v kateri se nizajo vključitve na vsako tekmo, hkrati pa se tudi razpreda o sodniških odločitvah. ''Pri nas smo lahko ponosni le na Maribor. Ima dobro organiziran klub, odlične navijače, dobro upravo in super štadion. Zadar ima po drugi strani odličnega predsednika, ki nam v boju za obstanek omogoča vse. Obstaja sicer pritisk s strani uprave in navijačev. Ko sem igral za Livar, nisem dobil takšnega občutka,'' meni Štajerec, ki je v Ivančni Gorici zdrsnil nazaj v drugo ligo. ''Največji užitek predstavlja nastop proti Dinamu oziroma Hajduku. Zaenkrat sem ga spoznal le na dvoranskem prvenstvu. Bilo je nepozabno vzdušje,'' je še dodal branilec, ki je za Zadar podpisal pogodbo za obdobje šestih mesecev, v primeru obstanka pa se obeta podaljšanje za leto dni. ''V Dalmaciji mi je odlično, v mestu pa se vseskozi razpreda o nogometu. In seveda o košarki. Navsezadnje sva se o tem pogovarjala tudi s trenerjem košarkarskega kluba Zmagom Sagadinom, s soigralcem Edinom Šaranovićem pa redno obujava spomine na slovensko ligo.''

Bunc: Na Hrvaškem se počutiš kot nogometaš

Slovenski branilec Gregor Bunc (33 let), ki si je družinski dom ustvaril v Čakovcu, je čare slovenske prve lige spoznaval v dresu Šmartnega, sedaj pa je že četrto leto zapored član Nafte. Na Hrvaškem je odigral dve sezoni v dresu Čakovca. ''O primerjavi obeh lig je težko govoriti. Vseeno se mi zdi, da je hrvaški nogomet boljši. Po kakovosti prednjačita Dinamo in Hajduk. Ko prideta omenjena 'velikana' v goste, je to pravi praznik. V Sloveniji bi ga le stežka doživel. Vsi mediji podrobno spremljajo dogajanje v klubih, tekme so redno na televiziji, časopisi polni nogometnih novic. Počutiš se kot nogometaš, še posebej, če daš kakšen odločilen gol (smeh),'' meni Domžalčan, ki je predhodne nogometne izkušnje pridobival tudi v Domžalah, Olimpiji in Ljubljani. Na Hrvaškem mu bodo najbolj v spominu ostala gostovanja na Poljudu in Maksimirju.

''Ko ju doživiš prvič, samo gledaš (smeh). Če je na tribunah še veliko ljudi, je seveda še toliko bolje,'' razkriva razliko med sosedoma desni branilec Lendavčanov, ki je bil nekdaj standardni član začetne postave prvoligaša iz Čakovca. V stiku s klubom je ostal še zdaj. ''Situacija na Hrvaškem je žal taka, da je veliko manjših klubov finančno ugasnilo. V Sloveniji je glede tega veliko bolje urejeno,'' je še dodal.

Petrović: Veliko povedali dvoboji Dinama in Domžal

Hrvaški zvezni igralec Vladimir Petrović (36 let) je na Hrvaškem prvoligaške izkušnje nabiral pri Marsonii iz Slavonskega Broda, Segesti iz Siska, Dinamu Zagreb, Zagrebu in nazadnje Croatii Sesvete, v zimskem prestopnem roku pa je podpisal pogodbo za Luko Koper. ''Če bi se izrazil v odstotkih, bi pripisal moči hrvaškega prvenstva 70 odstotkov, slovenskemu pa 30. Hrvaška liga je močnejša. Vsaj po tem, kar sem videl doslej. Nekateri izmed klubov, denimo Maribor, Domžale in Celje, bi se lahko enakovredno merili s hrvaškimi, čeprav je po drugi strani veliko povedal tudi dvoboj Dinama in Domžal. Hrvaška liga ima boljšo obiskanost tekem in več medijske prepoznavnosti. Na Hrvaškem je tudi več prvoligašev iz nekdanje Jugoslavije, ki prinašajo dolgoletno tradicijo. Tudi reprezentanca gre (skoraj) vsakič na SP in EP. Nogomet je skratka na Hrvaškem bolj priljubljen kot pa v Sloveniji,'' sodi izkušeni hrvaški nogometaš, ki je v nogometni karieri prepotoval kar nekaj različnih držav. Po njegovih besedah se, vsaj kar se tiče organizacije, Dinamo in Maribor še ne moreta primerjati med seboj.

''Ni mi jasno tudi nekaj glede Kopra. Ekipa se bori za obstanek. Na Hrvaškem so v takem primeru vsi vključeni v boj, v Kopru pa si za to prizadevamo le igralci in nekaj ljudi izven kluba. To se ne bi smelo dogajati. Težko je živeti brez podpore. Če pogledaš Cibalio iz Vinkovcev ali pa Zadar, za njimi v boju za obstanek ne stoji le en človek, ampak celotno mesto,'' je še obrazložil najstarejši ''kanarček'' in dodal, da je bilo v Sesvetah povsem drugače, saj naj bi Croatia veljala za specifičen klub, kjer je v ospredju le en človek.

Šaranović: Na Hrvaškem je več denarja

Hrvaški napadalec Edin Šaranović (33 let) se je na slovenskih tleh preizkusil v Ajdovščini pri Primorju, na Hrvaškem pa pri Kamen Ingradu, Slaven Belupu iz Koprivnice, Međimurju iz Čakovca in Zadru. ''Hrvaška liga je definitivno močnejša. In tudi bolje medijsko pokrita. Tudi v Sloveniji je nekaj dobrih in kakovostnih klubov, z njimi vred pa tudi igralcev, a kakovost ostaja na strani Hrvaške. Eden od razlogov leži tudi v tem, da je v hrvaški ligi prisotno več denarja. Sploh pri Dinamu in Hajduku,'' meni izkušeni nogometaš, ki je nedavno boj za obstanek v slovenskem prvenstvu zamenjal za tistega na Hrvaškem. Za slovensko ligo napoveduje boljše čase. ''V Sloveniji bo boljše, ko se bo v prvo ligo vrnila Olimpija. Maribor je že na pravi poti. V Primorju mi je bilo odlično, a so bile nekatere stvari, ki se dotikajo predvsem vodenja kluba, le preveč amaterske. Zadar je veliko bolj urejen klub,'' je priznal in izpovedal željo, da bi si obe ekipi priigrali obstanek.

Nogometaši, ki so v bližnji preteklosti okusili igranje v elitnem hrvaškem in slovenskem prvenstvu (seveda jih je v resnici več kot le pet), so torej potrdili, da je hrvaška liga v tem trenutku močnejša od slovenske. Tudi na račun posluha medijev za prenose tekem in velike priljubljenosti nogometa med športnimi privrženci, svoje pa je pridodala še bogatejša tradicija, ki ima prste vmes pri vsakodnevnem izpostavljanju veličine Hajduka in Dinama ...