Sreda, 9. 10. 2019, 4.00
5 let, 2 meseca
Denis Popović
Skoraj je že obupal nad Slovenijo, potem se je pojavil Matjaž Kek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,64
Denis Popović, nogometaš Züricha, je eden tistih, na katere selektor Matjaž Kek resno računa.
Naslednji teden bo Denis Popović star 30 let in je med najbolj izkušenimi v zdajšnji slovenski nogometni reprezentanci, a je med najbolj svežimi obrazi v njej. Čeprav v tujini redno in dobro igra že vrsto let, se je nanj spomnil šele Matjaž Kek. "Mislil sem že, da se ne bo izšlo in nikoli ne bom vpoklican," je priznal vezist, ki je Rusijo letos poleti zamenjal za Švico in okrepil tamkajšnjega slovitega prvoligaša Zürich.
Je produkt celjske šole nogometa, ki je v Sloveniji prve prvoligaške minute odigral prav v Celju, se potem preselil v Koper in nato leta 2013 prestopil v Grčijo (Panthrakikos). Od tam ga je pot vodila na Poljsko. Najprej v drugo ligo (Tychy, Olimpia Grudzadz), od koder se je z dobrimi igrami prebil do tamkajšnjega prvoligaškega tekmovanja in pogodbe z velikanom Wislo iz Krakova. V začetku leta 2017 je nov izziv našel v Rusiji in takratnem tamkajšnjem drugoligašu Orenburgu. Bil je eden njegovih najboljših posameznikov in tudi eden ključnih akterjev pri njegovem preboju med rusko nogometno elito, v kateri je potem tudi zaigral.
Pogovor z Denisom Popovićem iz leta 2017:
Preživel je marsikaj, poskrbel za kar nekaj odličnih predstav, a čeprav se je v njej medtem zvrstilo na desetine takšnih in drugačnih nogometašev, v slovenski reprezentanci ni dočakal priložnosti. Presenetljivo in tudi čudno. Tako je bilo vse do trenutka, ko se je na klop Slovenije vrnil Matjaž Kek in ga takoj poklical v svojo jato. "Res je. Igral sem na precej visoki ravni, a me selektorji niso klicali. Ne bom rekel, da sem bil razočaran, sem pa razmišljal v smeri, da se ne bo izšlo. Da nikoli ne bom vpoklican. Na koncu se je, hvala Bogu, izkazalo drugače. Še ena potrditev, da trdo delo prinese rezultate," pravi Denis Popović, ki je v kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo 2020 zaigral na štirih tekmah.
V dresu Slovenije je debitiral junija letos na tekmi proti Avstriji v Celovcu, ko je bil star 29 let.
Prišel je pozno, a najpomembnejše je, da je zraven
Na treh, pri porazu v Avstriji ter pri septembrskih domačih zmagah proti Poljski in Izraelu, je na igrišče vstopil s klopi. Pri junijski visoki zmagi v Latviji je bil do zdaj prvič in tudi edinkrat v začetni postavi. "V reprezentanco sem prišel relativno pozno, a najpomembnejše je, da sem zdaj v njej. Vsak nogometaš bi seveda na vsaki tekmi rad igral 90 minut, a na koncu je najbolj pomembna reprezentanca. Veseli me to, da sem zraven, in to, da lahko tudi pomagam. Ni važno, koliko bom igral, ali bo to pet ali pa 90 minut, vedno bom dal vse od sebe in skušal pomagati reprezentanci. Vedno bom naredil vse, da opravim to, kar od mene zahteva selektor," je še povedal igralec sredine igrišča, ki ga odlikuje zavidljivo nogometno tehnično znanje.
Dovolj o tem, kaj je bilo in česa ni bilo. Danes je pomembno predvsem to, kaj bo. Slovenijo, ki je povezala tri kvalifikacijske zmage in je trenutno na drugem mestu kvalifikacijske skupine G za nastop na Evropskem prvenstvu 2020, v teh dneh čakata tekmi proti Severni Makedoniji, ki bo v četrtek v Skopju, in potem še domač obračun za vrh proti Avstriji v nedeljo v razprodanih Stožicah.
V prvi slovenski ligi je, v majicah Celja in Kopra, odigral 89 tekem in zabil osem golov.
Z zmagami pridejo navijači in samozavest
"Težko je povedati, katera od teh dveh tekem bo težja. Morda bo lažje doma, ker bomo igrali pred polnimi tribunami in glasnimi navijači, ki so nam zagotovo v pomoč. Na zadnjih dveh tekmah v Stožicah je bilo vzdušje fenomenalno. Navijače smo z dobrimi rezultati privabili na tribune in poskrbeli, da navijajo za nas. Slišal sem tudi, da jih gre kar tisoč v Skopje, kar je vsekakor dobro. Z dobrimi igrami smo navijače prisilili, da pridejo v takem številu," je povedal nogometaš 12-kratnega švicarskega prvaka in večkratnega udeleženca lige prvakov Züricha.
"Smo veliko bolj samozavestni, kot smo bili. Samozavest – tako kot navijači – pride z rezultati. Moram pa poudariti, da smo res odlična ekipa in se razumemo med sabo. Vzdušje v ekipi je fenomenalno, kar se pozna tudi na igrišču. Težko napovem, kaj bo na tekmah, ki nas čakata, a če bo odnos tak, kot smo ga kazali na zadnjih tekmah, bo tudi rezultat. Vsaj nadejamo se ga zagotovo lahko," pravi Celjan, ki, podobno kot številni njegovi soigralci v reprezentanci, v tej sezoni redno igra in pridno nabira minute. Toda bolj kot o tem se s soigralci v teh dneh seveda pogovarja o tekmah s Severno Makedonijo in Avstrijo.
V elitni ruski premier ligi je za Orengurg odigral 30 tekem, zabil štiri gole in prispeval šest asistenc.
Ustaviti Gorana Pandeva in preskočiti njihovo zvezno vrsto
"Najprej Makedonijo, o Avstriji bomo razmišljali od petka naprej. Makedonce smo že analizirali. Si pogledali njihove prednosti in slabosti. Spoznali smo njihovo ekipo in videli, da se njihova igra vrti predvsem okoli Gorana Pandeva. Najprej moramo poskrbeti, da bo žoga čim manj v njegovih nogah. Če nam to uspe, nam bo veliko lažje. Pomembno bo tudi to, da po odvzemu žoge čim prej z enim, dvema dotikoma pridemo na njihovo polovico. Videli smo, da imajo Makedonci velike težave, ko izgubijo žogo. Če se v prvi sekundi, dveh dobro odzoveš, lahko preskočiš njihovo zvezno vrsto in s pravo žogo hitro napadeš njihovo obrambo. Toda bolj kot o Makedoncih moramo razmišljati o sebi. Pustiti srce na igrišču in se nadejati novega pozitivnega rezultata," je za konec pred torkovim popoldanskim treningom zbranim novinarjem precej natančno analizo igre naslednjega nasprotnika ponudil morda največji osmoljenec reprezentančne zgodbe zadnjih let, ki je po letih čakanja le dočakal priložnost in dal vedeti predvsem to, kar je najpomembneje. Da lahko pomaga.
