Petek, 26. 4. 2024, 11.40
7 mesecev
Čudežni preporod Rogaške
Pepelka slovenskega nogometa. Vsi so jo že odpisali, a je sledil pravljičen zasuk.
Nogometnemu klubu Rogaška je v zgolj nekaj mesecih uspelo nekaj neverjetnega. Čeprav jim je šlo jeseni marsikaj narobe, iz tega niso delali drame. Vso negativno energijo, ki se je nabirala ob različnih neuspehih in sporih, so preusmerili v delo. Sledili so uspehi. Z njimi so si polnili samozavest, vrhunec sanjske pomladi pa doživeli v četrtek v Murski Soboti, kjer so po pokalni drami v polfinalu izločili Muro in potrkali na vrata nogometnih nebes. Ob pokalni lovoriki bi jih namreč pričakala mikavna evropska nagrada, najmanj štiri odmevne tekme in lep zaslužek!
Kako so si nogometaši Rogaške dali duška po senzacionalnem preboju v finale pokala:
Čeprav si je nogometna Rogaška v jesenskem delu želela, da bi se o njej največ govorilo zaradi nogometnih dosežkov, nenazadnje so kot drugoligaški prvaki vstopili v svojo krstno prvoligaško sezono, so se na koncu največkrat pojavljali na naslovnicah zaradi manj prijetnih zadev. Prepirali so se z Nogometno zvezo Slovenije in ostali brez predsednika Bojana Jeršečiča, se zapletali v težave zaradi spornih pravil, javno obračunavali tako z vodstvom sindikata Spins kot tudi vodstvom Olimpije. Že tako zaradi prenove stadiona niso mogli odigrati vseh domačih tekem v Rogaški Slatini, a se niso predali. Jesenski del so končali na zadnjem mestu s kar velikim zaostankom za ostalimi, a vseeno verjeli v rešitev.
Izgubili najboljšega strelca, a našli izjemnega Hrvata
Patrik Mijić je več kot imenitno nadoknadil vrzel v napadu ob odhodu Nejca Gradišarja. Športni direktor Nino Ivačič, iskren sogovornik, ki je pogosto brez dlake na jeziku, je pred začetkom spomladanskega dela potrdil, da so v Rogaški prepričani v obstanek. In v boljše čase. Slišalo se je iluzorno, nenazadnje je klub ravno zapuščal najboljši strelec Nejc Gradišar. Slovenski reprezentant, ki je odločil dvoboj v San Antoniu in poskrbel za enega najponosnejših trenutkov v zgodovini nogometa v Rogaški Slatini, je še pred začetkom spomladanskega dela zapustil klub. Odšel je na Madžarsko, a tudi napolnil blagajno kluba, ki bo lahko zaradi tega brezskrbneje načrtoval prihodnost.
V Rogaški so vseeno odločno napovedovali, da bodo ostali v prvi ligi. Čeprav jih je večina že odpisala, se niso dali. Pet minut pred dvanajsto so pripeljali okrepitev, hrvaškega napadalca Patrika Mijića, ki se je izkazal za zadetek na loteriji.
Navijaška skupina Elita Slatna predstavlja 12. nogometaša Rogaške.
Spomladanski del so začeli udarno, le nekaj minut jih je delilo od popolne senzacije v Stožicah, zmage nad Olimpijo, nato so pokvarili načrte še številnim favoritom, zmagovali tudi na tekmah proti neposrednim tekmecem v boju za obstanek in se spretno, tudi s pomočjo prilagajanja igralne površine, na kar sta ob gostovanju na Kozjanskem opozarjala zlasti Maribor in Olimpija, odlepili z zadnjega mesta. Zdaj, štiri kroge pred koncem, so na varnem osmem mestu.
Rogaška oddaljena le še korak od mikavne Evrope
V četrtek so se po izvajanju 11-metrovk uvrstili v veliki finale pokalnega tekmovanja. Prvič v klubski zgodovini. Vseskozi pa so nadaljevali pot tudi v pokalu. Vzporedno s prvenstvom so nizali uspehe tudi v tekmovanju, kjer so postavljali mejnike mladega kluba. Prvič so se uvrstili v četrtfinale, pa prvič v polfinale, po veličastni zmagi na Fazaneriji, kjer so bili v dramatičnem srečanju v 120 minutah nevarnejši tekmec od gostitelja Mure (streli na gol 25:9 v korist gostov, a je bil rezultat 2:2, tako da so o zmagovalcu odločali streli z bele točke), pa dokazali, da se lahko v svojih vrstah pohvalijo tudi s hladnokrvnimi izvajalci najstrožjih kazni. Bili so uspešnejši od Mure, pokazali več zbranosti, ko pa je vratar Ajdin Mulajić ubranil strel Robertu Čakšu, je bilo vsega konec.
Rogaška se je senzacionalno prebila v finale, s tem pa si priigrala imenitno priložnost, da bi ambiciozne sanje kluba, ki se v tej sezoni prvič druži s slovensko elito, postale še drznejše. In nagrajene še z večjim zaslužkom. Če bi Rogaška v finalu upravičila vlogo favorita, glede na to, da se bo prvoligaš pomeril z drugoligašem Gorico, to na papirju zagotovo je, bi si priigrala prvo klubsko lovoriko, hkrati pa tudi vozovnico za Evropo. In to nastop v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo, drugo največje klubsko tekmovanje, kar pomeni, da bi v primeru izpada nadaljevala pot še v kvalifikacijah za konferenčno ligo.
Veselje nogometašev Rogaške po napredovanju v finale v Murski Soboti:
Tako se ji ponuja možnost, da bi odigrala najmanj štiri evropske tekme, kar bi bil izjemen privilegij. Če pa bi pravljične mesece, če bi seveda pred tem v finalu pokala ugnali Gorico, nadaljevali tudi poleti v kvalifikacijah za evropska tekmovanja, bi se lahko pridružili Mariboru, Muri in Olimpiji ter občutili, kako je igrati v Evropi do začetka zime!
V nekaj mesecih je torej klub, ki so mu napovedovali hitro slovo in vrnitev med drugoligaše, napravil tako ogromen napredek, da se je postavil v položaj, v katerem bi lahko do konca sezone presegel vse mogoče cilje. Obstal v ligi, hkrati pa osvojil še pokal in se prebil v Evropo. To bi bila že druga zaporedna pravljica Rogaške. Lani je v zdraviliškem mestu, ko so se izbranci Oskarja Drobneta vrnili iz Krškega in proslavljali naslov druge lige, sledila velika zabava. Tokrat bi bila lahko, govora je o 24. maju, po vrnitvi v Rogaško Slatine iz Ljubljane še slajša.
Kako so napredovanje v finale pokala proslavljali v sredo zvečer nogometaši Gorice:
Ker pa velja pokal že tradicionalno za tekmovanje, v katerem zakon favoritov ne drži vselej in je možnost presenečenj še kako verjetna, ne gre odpisati tudi Gorice. Do finala v Ljubljani je še slab mesec dni, do takrat se lahko zgodi še marsikaj. Vrtnice so v podobni vlogi kot Rogaška. Brez tekmovalnega pritiska so preskakovali v pokalu stopničko za stopničko, zdaj pa se jim odpirajo vrata neverjetnega dosežka. Da kot prvi drugoligaš osvojijo pokalno lovoriko in se uvrstijo v Evropo. Ni kaj, letošnji finale v Stožicah bo nekaj posebnega.