Osvojili Rusijo, na vrsti je Evropa

Zenit Sankt Peterburg

Ime: Nogometni klub Zenit (Зенит Санкт-Петербург - po rusko) Leto ustanovitve: 1925 Mesto: Sankt Peterburg Vzdevek: modro- beli Štadion: Petrovski štadion Kapaciteta: 21.570 Predsednik: Aleksandr Djukov Trener: Dick Advocaat (Nizozemec)

Največji uspehi: Ruski prvaki (2007), ruski podprvaki (2003), ruski superpokal (2008), ruski pokal (1999), prvaki Sovjetske zveze (1984); Trenutna uvrstitev v ruskem prvenstvu: 14. mesto Najboljši strelec v pokalu UEFA: Pavel Pogrebnjak (10 golov)

Klub je bil ustanovljen leta 1925, po nekaterih ruski informacijah pa celo 1914, saj naj bi njegova predhodnica bila Murzinka. Razvil se je še Zenit iz Sankt Peterburga in se je na rusko sceno z večjimi črkami začel zapisovati v minuli sezoni, ko je osvojil ruski naslov in tako za sabo pustil do še pred kratkim nedotakljive moskovske velikane CSKA, Lokomotiva, Spartak, Dinamo … Krivulja Zenita se je hitro začela vzpenjati leta 2005, ko se je na čelo klubskih sponzorjev povzpel Gazprom. Gre za največje rusko podjetje, ki ima kar 432.000 zaposlenih. Med drugim sodelujejo tudi z nemškim klubom Schalke, njihova tržna vrednost pa je astronomska. Podjetje se ukvarja s plinom, veliko pa pove podatek, da 25 odstotkov celotnega plina v Evropsko unijo pošlje ravno Gazprom. Za klub so na začetki igrali predvsem delavci iz metalurške industrije in tudi vojske. Ko se je Sankt Peterburg imenoval še Leningrad, je Zenit osvojil svojo prvo lovoriko. Pisalo se je leto 1944, ko je med drugo svetovno vojno z zmago v finalu proti moskovskemu CSKA-ju osvojil pokal Sovjetske zveze. Zenit se kljub temu dolgo časa ni mogel prebiti med rusko elito. Najslabše leto pa sega v 1967, ko so v prvenstvu končali kot zadnji, a zaradi oblasti obstali v ligi. Razlog pa naj bi bilo slavje 50. obletnice oktobrske revolucije, ki se je ravno takrat odvijalo v mestu. Prvi naslov prvaka Sovjetske zveze so osvojili leta 1984. Po razpadu zveze so takoj izpadli iz ruske lige, v prvo ligo pa so se vrnili šele leta 1996. Čez tri leta so osvojil ruski pokal, leta 2003 pa prvenstvo končali na drugem mestu in dobro se okitili s pokalno lovoriko. Po prihodu novega sponzorja se je začel velik projekt z izgradnjo dobrega moštva, decembra pa bo Zenit že dobil tudi novi štadion z 62.000 gledalci. Naslov ruskih prvakov jim je zagotovil tudi igranje v ligi prvakov za prihodnjo sezono, letos pa si želijo osvojitve svoje prve evropske lovorike. Jim bo v Manchestru uspelo narediti nov mejnik?

Pot do finala

Polfinale: Zenit : Bayern 4:0 Bayern : Zenit 1:1

Četrtfinale: Zenit : Bayer Leverkusen 0:1 Bayer Leverkusen : Zenit 1:4

Osmina finala: Zenit : Olympique Marseille 2:0 Olympique Marseille : Zenit 3:1

Šestnajstina finala: Villarreal : Zenit 2:1 Zenit : Villarreal 1:0

Skupinski del: Everton : Zenit 1:0 Zenit : Nürnberg 2:2 Larissa : Zenit 3:2 Zenit : AZ Alkmaar 1:1

Kvalifikacije: Standard Liege : Zenit 1:1 Zenit : Standard Liege 3:0

Zenit : Zlate Moravce 3:0 Zlate Moravce : Zenit 0:2

Trener: Dick Advocaat

Nizozemec ima velike trenerske izkušnje. Nekdanji ne preveč sloviti nogometaš si je trenerske izkušnje začel nabirati kot pomočnik selektorja nizozemske reprezentance. V tem položaju se je znašel dvakrat. Od leta 1993-95 pa je sedel na klop Nizozemske. Naslednja tri leta je prebil v Eindhovnu, kjer je vodil tamkajšnji PSV. Pot ga je nato vodila na Otok, zanimivo ravno h Glasgow Rangers, s katerimi se bo tokrat pomeril v finalu pokala UEFA. Po štirih letih in dvema osvojenima naslovoma škotskih prvakov in trem pokalnim lovorikam je znova prevzel vodenje "oranj", katere je leta 2004 popeljal v polfinale na evropskem prvenstvu na Portugalskem, ko so jih izločili gostitelji prvenstva. Takrat je bil deležen številnih kritik domače javnosti, zatočišče pa je za naslednja pol leta našel v Nemčiji pri Borussii iz Mönchengladbacha. Kariero je nadaljeval kot selektor Združenih Arabskih Emiratov. Tam se prav tako ni dolgo zadržal in po enem letu na stolčku Južne Koreje se je pridružil Zenitu. Sporočil je, da bo v Sankt Peterburgu ostal le do konca leta 2007, ko naj bi prevzel reprezentanco Avstralije, s katero naj bi se že vse dogovoril za sodelovanje. V Rusiji sta ga zadržala v prvi vrsti finančna ponudba po osvojitvi naslova državnih prvakov (govori se o štirih milijonih evrov na sezono) in liga prvakov. Leta 1947 v Haagu rojeni "mali general" pa je z Zenitom pred vrhuncem kariere, če mu uspe osvojiti evropsko lovoriko.

Moštvo

Zenit ima v svojih vrstah za ruske razmere zelo malo tujcev. Težava pa je predvsem, ko je govora o temnopoltih nogometaših, ki tam niso dobrodošli. To je zelo začudilo predvsem trenerja Advocaata, ki tako temnopoltih igralcev sploh ne sme pripeljati v klub. To pa je za 21. stoletje zares redek pojav. Navijači so sicer dvanajsti igralec moštva, zato tudi nihče izmed nogometašev ne sme nositi dresa s številko 12 (ponavadi jo imajo vratarji), saj ta pripada njim … Prav takšno pa je tudi število tujcev, ki prihajajo iz Hrvaške, Češke, Argentine, Južne Koreje, Belgija, Turčija, Slovaška in Ukrajina. Prav Ukrajinec Antolij Timoščuk pa je kapetan Zenita. Med največjimi zvezdniki sta ruska reprezentanta 26-letni napadalec Andrej Aršavin, ki je prvi zvezdnik ekipe, in je tudi že požel zanimanja največjih evropskih klubov. Poleg njega je pomemben člen tudi z desetimi goli ob Luci Toniju najboljši strelec tekmovanja Pavel Pogrebnjak, ki pa zaradi kartonov v finalu ne bo smel nastopiti. Med vratnicama stoji zanesljivi Vjačeslav Malafeev, v obrambi pa sta v glavnih vlogah Čeh Tomaš Hubočan in Hrvat, ki zaradi spora s selektorjem Slavenom Bilićem ni igral v kvalifikacijah za Euro, Ivica Križanac. Nekaj časa je bil član kluba tudi Martin Škrtel, ki pa se je sredi zimskega prestopnega roka preselil k Liverpoolu. Na sredini igrišča je poleg kapetana Timoščuka pomemben člen tudi 30-letni Konstantin Zirijanov, ki je bil lani proglašen za ruskega nogometaša leta. Slednji ima za sabo hudo družinsko tragedijo, saj je pred šestimi leti takratna njegova žena skočila z osmega nadstropja in naredila samomor, s sabo pa je vzela še štiriletno hčerko. Velik adut Rusov bo tudi nekdanji član slovitega argentinskega kluba River Plate in nekdanji mladinski svetovni prvak z "gavči" (2001) Alejandro Dominguez, ki je bil leta 2006 še kot član Rubina Kazana izbran za najboljšega tujca ruske lige. Moštvo je dokaj izkušeno iz mednarodnih prizorišč, saj so po večini vsi reprezentanti svojih držav, zato izkušnje so na njihovi strani, manj pa tradicija kluba. Jim bo kljub temu uspelo? Letos so presenetili že večkrat …