Četrtek, 10. 5. 2018, 4.00
6 let, 6 mesecev
Beg na Otok iz vojne Srbije je poskrbel za zanimivo zgodbo
Nestor El Maestro: Srb, za katerega boste zagotovo še slišali
Nestor El Maestro, ki je nekoč slišal na ime Nestor Jevtić, je 35-letni Srb, ki je v teh dneh hit na Slovaškem. In ne, ne gre za čudaka, ki si mu je zmešalo in si je zaradi tega spremenil ime, ampak za človeka, ki je Spartaku iz Trnave v svoji prvi sezoni v vlogi samostojnega trenerja prinesel naslov slovaškega prvaka po dolgih 45 letih čakanja, njegova zgodba pa je zelo zanimiva in obeta ogromno.
Nestor El Maestro je hitro opozoril nase. Nestor El Maestro je, ko je pred skoraj natanko enim mesecem na štadionu Antona Malatinskega v Trnavi, na katerem je Slovenija septembra lani pod vodstvom Srečka Katanca proti Slovaški izgubila z 0:1 in dokončno izgubila možnosti za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Rusiji, z 1:0 premagal Slovan iz Bratislave in se povsem približal naslovu državnega prvaka, z nevsakdanjo proslavo po koncu tekme dokazal, da je malo nor.
Toda Srb, ki je v svoji krstni sezoni v vlogi samostojnega trenerja klubu prinesel prvi naslov državnega prvaka po letu 1973 (Trnava je bila takrat še pod Češkoslovaško), je bolj kot zaradi tega in svojega nenavadnega imena v središču pozornosti zaradi talenta, ki ga je v svojem poslu pokazal, in tudi zaradi zanimive zgodbe, ki jo je do zdaj prehodil, pa čeprav je šele na njenem začetku.
Ko je prejšnji konec tedna z 2:0 premagal DAC, si dva kroga pred koncem prvenstva nabral neulovljivih deset točk prednosti in dosegel to, česar Spartaku v konkurenci mnogo bogatejših Slovana, Žiline in Trenčina pred začetkom sezone ni napovedal nihče, je dokazal, da so napovedi o tem, da spada med bolj obetavne mlade trenerje v Evropi, pravilne.
Nora proslava Nestorja El Maestra po pomembni zmagi nad Slovanom:
Zdaj ko je stopil iz sence, je – seveda tudi zaradi imena, do katerega še pridemo – ta komaj 35-letni trener postal zgodba, o kateri pišejo tudi daleč od slovaških meja.
Grško ime, ki je pogosto med južnoameriški nogometaši
"Tisti, ki se vrača domov," naj bi bila izpeljanka tega imena, ki v Srbiji in tudi v Evropi ni najbolj vsakdanje.
Veliko bolj priljubljeno je to ime v Južni Ameriki. Ne nazadnje se hitro spomnimo tudi nekaj znanih južnoameriških nogometnih imen z imenom Nestor.
Nekdanji dolgoletni argentinski reprezentant in branilec številnih italijanskih prvoligašev (Parma, Udinese, Lazio) Nestor Sensini je zagotovo eden izmed njih. Njegov rojak Jose Nestor Pekerma, zdajšnji selektor Kolumbije, ki je nekoč sedel na klopi Argentine, je v nogometu prav tako zelo znano ime, podobno velja tudi za urugvajskega vratarja Galatasarayja, ki je zbral že kar 96 nastopov za Urugvaj, v majici katerega še vztraja, Fernando Nestor Muslera.
Začelo se je, ko je občudoval Crveno zvezdo Marka Elsnerja
"Sem najbolj srečen človek na svetu. Pred začetkom sezone so nam napovedovali, da se ne bomo uvrstili v zgornjo polovico lestvice, zdaj smo tam, kjer smo. Vsem skupaj nam je uspel izjemen posel, na katerega smo lahko zelo ponosni," je povedal El Maestro, ki se je leta 1983 v Beogradu rodil kot Nestor Jevtić.
Ker se je sramoval svojega priimka, se je preimenoval. In to kar dvakrat.
Za nogomet ga je navdušil oče in ga kot zelo majhnega peljal na štadion Marakano, kjer je spremljal Crveno zvezdo in na delu občudoval tudi našega Marka Elsnerja.
Ko je bil star osem let, se je njegova družina v begu pred vojno preselila v London. Z osmimi leti se je znašel med samimi tujci in ni znal niti besedice njihovega jezika. Toda ob zgodnjih dneh angleške premier lige se je tam v nogomet še bolj zaljubil in se odločil, da bo nogomet njegovo življenje, kar je pozneje tudi postal.
Vmes si je – zaradi tega, ker ga je bilo sram, od kod prihaja – kar dvakrat spremenil ime in priimek.
Preimenoval se je zaradi Slobodana Miloševića
Slobodana Miloševića se je sramoval. "Ker je bil moj narod v času vojne na Balkanu agresor, takratni vodja Slobodan Milošević pa je bil orisan kot tiran, sem se sramoval tega, od kod prihajam, in svojega priimka, ki se je končal s črkama ić. Najprej sem zato postal John Smith, a sem se s tistim imenom počutil neumno, saj je bilo vsem jasno, da sem priseljenec. Potem sem si, ko sem bil star, mislim, da 18 let, ime in priimek spremenil še drugič. Moje rodno ime Nestor mi je bilo všeč, za priimek El Maestro pa sem se odločil v navalu najstniške norosti in tako je ostalo. Zdaj sem Nestor El Maestro že skoraj dlje časa, kot sem bil Nestor Jevtić, in s tem sem se naučil živeti," je v pogovoru za priznan angleški časnik The Guardian povedal El Maestro, ki si je tak priimek izbral zaradi tega, ker ga je tako klical njegov mlajši brat Nikon (ni kaj, Jevtićevi starši so bili pri izbiri imen svojih otrok nekoliko nevsakdanji).
Slovenca sta ga aprila dvakrat razžalostila
Andraža Šporarja je dodobra spoznal.
El Maestro je do zdaj Spartak vodil na 36 tekmah v vseh tekmovanjih in bil zelo uspešen. Zbral je 25 zmag, pet remijev in le šestkrat izgubil. Od tega enkrat po enajstmetrovkah.
V polfinalu pokala ga je po strelih z enajstih metrov izločil Slovan iz Bratislave, pri katerem igrata edina Slovenca v prvem slovaškem nogometnem razredu, nekdanja člana Olimpije in reprezentanta Kenan Bajrić in Andraž Šporar.
Prav drugi je na povratni tekmi polfinala v Trnavi (v Bratislavi je bilo 1:1) zabil edini gol za Slovan in poskrbel za remi z 1:1, po katerem so gledalci nato videli najprej podaljške in potem še enajstmetrovke. Pri teh so bili uspešnejši nogometaši Slovana, ki so napredovali in potem v finalu tudi prišli do lovorike.
Slovenca sta El Maestra razžalostila tudi konec aprila, ko sta ga v prvenstvu premagala z 2:1, Šporar pa je na tej tekmi zabil tudi gol. V zadnjem mesecu sta se Bajrić in Šporar proti srbskemu trenerju tako pomerila kar štirikrat, še v prvenstvu v začetku aprila, ko sta v Trnavi izgubila z 0:1.
Od Anglije do Italije, Avstrije, Španije in Nemčije do Slovaške
Tak je bil, ko je delal pri Schalkeju. "Nisem vedel, kaj me čaka. Vedel sem samo to, da sem zaljubljen v nogomet, a nisem dovolj dober, da bi postal profesionalni nogometaš," se začetkov danes spominja trener, ki je izpit za Uefino B-licenco opravil, ko je bil star 16 let. Takrat je vneto snemal videoanalize, pripravljal treninge in se vedel, kot da bi bil pravi trener.
Klubom po Evropi je pošiljal svoje delo in prošnje. Nekateri so odgovarjali, drugi ne, pri West Ham Unitedu pa so ga sprejeli k sebi in ga povabili na treninge dečkov, mlajših od deset let. S tem londonskim klubom je nekaj časa sodeloval, a stalne zaposlitve ni dobil.
Potem se je družina Jevtić leta 2002 zaradi očeta, ki je tam našel službo, preselila na Dunaj, a Nestor je takrat namesto v Avstrijo odšel v Italijo. Pri Juventusu je krajši čas pomagal v strokovnem štabu Marcella Lippija in se lahko posla učil v družbi enega izmed najboljših trenerjev vseh časov, ki je Italijo štiri leta pozneje popeljal do naslova svetovne prvakinje.
Pol leta za svojo družino se je na Dunaj preselil tudi El Maestro in ljudi v tamkajšnji Austrii prepričal, da ga zaposlijo v svojem mladinskem pogonu. Dve leti pozneje je dobil priložnost v mladinskem pogonu bogatega španskega prvoligaša Valencie in v okolici Mestalle, kjer je bil tudi pomočnik trenerja rezervne ekipe, ostal dve leti.
Leta 2006 je namreč dočakal veliko priložnost, da postane pomočnik trenerja Schalkeja in s komaj 23 leti postal najmlajši v tej vlogi v zgodovini prve nemške lige. V Gelsenkirchnu se je zelo zbližal s trenerjem Mirkom Slomko, ki ga je s seboj vzel tudi leta 2008, ko je izgubil službo. Sodelovanje sta pozneje nadaljevala pri Hannovru in v Hamburgu. Njuno sodelovanje je skupaj trajalo kar osem let.
Primerjajo ga s Josepom Guardiolo, on pa se ob tem smeji
Primerjajo ga s Pepom Guardiolo.
Verjetno predvsem zaradi njegove podobe so ga nekateri slovaški novinarji označili kar za Josepa Guardiolo iz Trnave, a El Maestro pravi, da so povezave z enim od najboljših trenerjev na svetu, ki zdaj vodi Manchester City, pred leti pa je Barcelono popeljal do dveh naslovov evropskega prvaka, nesmiselne.
"Razlika med mano in njim je takšna, kot je razlika med prvo slovaško in prvo nemško ligo. To so druge dimenzije. Oba sva brez las, s tem pa se podobnosti med nama končajo. Tudi najin nogomet se razlikuje. Njegove ekipe rade nadzorujejo igro z žogo v svojih nogah, medtem ko moja ekipa tekmo raje nadzoruje brez žoge," je o primerjavi s slovitim Špancem povedal Srb z angleškim potnim listom.
Začel je na Slovaškem, končni cilj je angleška premier liga
V začetku leta 2014 se je El Maestro vrnil na Dunaj, kjer je postal pomočnik trenerja Austrie Torstena Fringsa. Z nekdanjim dolgoletnim nemškim reprezentantom sta sodelovala le eno leto, potem je namreč napočil čas, da se El Maestro preizkusi na samostojni trenerski poti.
Ko se je kot član strokovnega štaba Austrie sezono pred tem pripravljal na evropsko tekmo proti Spartaku, so ga pri tem slovaškem prvoligašu, ki je pred dnevi prav po zaslugi mladega srbskega trenerja osvojil šesti naslov državnega prvaka, opazili. Manj kot leto pozneje, julija lani, so ga zvabili k sebi in upali, da so se odločili pravilno.
Danes ga slavijo, a glede na to, kako odmevna je njegova zgodba, in ob dejstvu, da je nesporen trenerski talent, je vprašanje, koliko časa ga bodo še lahko.
Trenersko pot na najvišji ravni je začel kot pomočnik trenerja Mirka Slomke. Kje jo bo končal?
Ni skrivnost, da so ambicije El Maestra nekoliko višje od slovaškega nogometa. Njegova največja želja pa seveda ni presenečenje.
"Šele začel sem, tako da težko govorim o višjih ciljih, o velikih ekipah in najmočnejših klubih, a vsak, ki ima rad svoje delo, sanja o velikih stvareh. Seveda si tudi jaz želim, da bi nekoč postal trener v angleški premier ligi. Če bi se to zgodilo, bi bil najsrečnejši. Bomo videli, kje bom čez deset let, a prepričan sem, da bom trener v velikem klubu in v večji ligi, kot je ta, v kateri sem zdaj. Treba je verjeti vase. Če ne bi bil tak, tudi danes ne bi bil tukaj, kjer sem," je oče treh otrok povedal nedavno in potrdil besede tistih, ki so prepričani, da bomo o njem v prihodnosti zagotovo še slišali.
1