Napad vuvuzel na evropska ušesa

Pot proti impozantnem štadionu Soccer City je bila v petek iz minute v minuto bolj zanimiva. Barviti pejsaž domiselnih navijaških pripomočkov nam je pričaral lepo dobrodošlico, ki so jo z ogromnimi klobuki in glasnimi grli dopolnili še mehiški ljubitelji nogometa. Nič kaj sramežljivi prodajalci zastavic, dresov in kajpak obveznih vuvuzel so nam, medtem ko smo stali v prometni gneči, skozi okno ponujali raznobarvne dobrine, obenem pa še dali jasno vedeti, za katero reprezentanco navijajo. ''Nemogoče je, da nas bo kdo premagal doma. Smo vendarle bafana bafana. Z vojsko navijačev. JAR bo še presenečenje prvenstva,'' bi lahko v nekaj stavkov združili njihove misli, izražene na zelo glasen in že skoraj kričeče pojoč način. Vse skupaj je potekalo v veličanstvu vuvuzel.

Okrog metra velikega navijaškega roga, večinoma narejenega iz plastičnega materiala (sprva je bil iz aluminija, a so ga nato proglasili za nevarno orožje in prepovedali z njim vstop na tribune), ki je v zadnjih desetletjih prerasel v južnoafriši nogometni simbol.

Od pihalnega orkestra do ladje

Zvok je za evropska ušesa kar neznosen. Sprva spominja na monotone vaje pihalnega orkestra, ko pa uporabnik vuvuzele iz roga izvabi polni zven, se lahko jakost kosa tudi z ladijskimi sirenami. In to že v primeru ene vuvuzele.

Načeloma bi morala najbolj spominjati na zvok slona, a ob prvem srečanju z vuvuzelo na omenjeno vzporednico nisem pomislil. Na štadionu bo priljubljenih trobil kajpak na desettisoče. Ker se na prvi tekmi med JAR in Mehiko pričakuje okrog 90.000 gledalcev, si lahko predstavljate, kam bo to peljalo za povprečna evropska ušesa. Zato sem zaenkrat kar hvaležen prijaznim stevardesam, ki so mi ob prihodu na osrednje letališče v Johannesburgu poleg majhne vuvuzele podarile še mašila za ušesa. Verjamem, da bodo v veliko pomoč.

Nevarno za zdravje

Na lanskem pokalu konfederacij so se udeleženke iz ostalih celin pritoževale nad specifičnim hrupom, ki dobesedno umrtviči željo gostujočih neafriških navijačev, ki bi želeli svojim ljubljencem moralo dvigovati na prepoznaven evropski navijaški način.

Še več, nekateri raziskovalci so šli tako daleč, da so proglasili obisk nogometne tekme, kjer je na štadionu vsaj 50.000 gledalcev, med njimi pa velika večina uporablja vuvuzele, za zdravstveno sporno dejanje. Do spremljanja prve tretjine srečanja naj bi bila evropska ušesa še navajena, nato pa se prihodnje minute prelevijo v trpljenje in neznosen hrup. Južnoafričani v tem vidijo lepoto, ki ji ne smemo oporekati. Navsezadnje je to njihovo svetovno prvenstvo, tako da je potrebno preskusiti tudi njihovo ''specialiteto''. Bomo videli, kako se bo razpletlo na krstni izvedbi prvenstva. Ponujala bo bogat spremljevalni program, na zelenici pa bo prisotna tudi slovenska trobojnica. Lahko smo zares ponosni.