N. Čeh: V Indoneziji obsedeni z nogometom

Dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je v bogati karieri zamenjal kar nekaj tujih klubov, nas je uvodoma opozoril, da smo ga pomotoma pripisali drugemu moštvu. Klub PSMS Medan se namreč ponaša z dvema ekipama, ki nastopata v različnih prvenstvih. V premierligi je PSMS na zadnjem mestu in se mu obeta krčevit boj za obstanek, Ptujčan pa brani barve druge ekipe. Tiste boljše. ''Igramo v 'superligi', ki je kar nekaj razredov močnejša od premierlige. Tam igra 12 klubov, pri nas pa 18, a najmočnejše prvenstvo ne spada pod okrilje Fife. V superligi igrajo vsi najboljši igralci, tudi zelo dobri tujci. Moj klub je eden večjih v Indoneziji, vse tekme se prenašajo na televiziji, nismo pa na zadnjem mestu, ampak za zdaj v sredini,'' je Sportalu sporočil iz oddaljene azijske države sporočil Nastja Čeh. Njegova ekipa je v superligi, v kateri nastopa 18 klubov, po 18 odigranih tekmah na 11. mestu. Prvenstvo zaradi nedavnih sporov ne spada pod okrilje Fife, je pa najbolj priljubljeno v Indoneziji, kar dokazujejo tako obiski na tekmah kot tudi reprezentančna prigoda iz nedavnih kvalifikacij. ''Takrat je Bahrain premagal Indonezijo kar z 10:0, ki je dvignila nemalo prahu. Ker se je zveza skregala s superligo, so igrali le nogometaši iz 'druge lige' (premierlige, op.p.). Tisti boljši so bili suspendirani,'' je pojasnil slovenski legionar, ki je za klub že debitiral. Za pot iz Slovenije je potreboval 48 ur, po opravljenem treningu pa mu je trener že ponudil priložnost, tako da je na prvenstveni tekmi odigral drugi polčas. ''V soboto me čaka nova tekma. Bo pa zahtevno, saj se igra ob 15.30 po indonezijskem času. Takrat je zelo vroče, med 35 in 40 stopinjami. Zaradi časovne razlike še vedno nisem ujel popolnega ritma, a gre na bolje.''

Občutka za žogo ni izgubil, rad ima nove izzive

Za njegov prihod na drugi konec sveta je najbolj zaslužen Emir Džafić. Nekdanji nogometaš, velik pečat je pustil prav v 1. SNL (Celje, Beltinci, Mura in Rudar), je nov družinski dom našel v Medanu. ''On je moj posrednik. V Indoneziji živi v ženo in je v teh nogometnih krogih zelo spoštovan. Pred časom me je poklical in dejal, da obstaja možnost, da bi lahko nadaljeval kariero v Indoneziji. Nato sem se v Sloveniji pripravljal z Dravo, saj sem moral ohraniti dobro fizično pripravo. Na srečo nisem izgubil občutka za žogo, potihoma pa vedel, da bo do prestopa v Indonezijo prišlo. In ni mi žal, saj imam rad nove izzive,'' pravi 34-letni Slovenec. Pogodbo s klubom je sklenil do julija. Takrat se tudi konča sezone superlige. Želja obeh sinov je bila, da bi nosil dres s številko 99, a jima ni mogel ugoditi. V superligi so na voljo le številke do 50, zato je izbral 33. Morda pa mu prinese srečo. V Indoneziji, ki ima kar 250 milijonov prebivalcev, je naletel na ogromne razdalje. Tako bo v soboto odigral srečanje v Džakarti, nato pa se dan kasneje vrnil v Medan. ''V mestu niti še nisem bil, saj še ni bilo na voljo dovolj časa. Vem le, da ima tri milijone prebivalcev. Sem se pa prepričal, da so ljudje obsedeni z nogometom. Zdaj bomo igrali s Persijo, tekmo pa naj bi spremljalo vsaj 40.000 gledalcev. Ko so v Džakarti na sporedu derbiji, jih je še dvakrat več. Naše povprečje na domačih tekmah znaša 25.000,'' se je pohvalil s statistiko, ki je Slovenija ne bo nikdar izkusila. Ima pa tudi Indonezija 125-krat več prebivalcev od majhne države na sončni strani Alp. ''Indonezija je res velika država, a tudi zelo mirna. Ljudje so zelo prijazni in se pogosto smejijo. Žal pa ne govorijo angleško, tako da me za zdaj rešuje prevajalec.'' Prihodnji mesec se mu bo pridružila še družina. Takrat bi lahko že ujel pravi tekmovalni ritem, ki ga je v zadnjem obdobju pogrešal.