Kapetana sta poskrbela za veliki aferi

Čilenci sanjajo, da jim bo uspelo

Čile sanja prvi naslov južnoameriškega prvaka. Po tem, kar so Čilenci pokazali do zdaj, je vse več takšnih, ki verjamejo, da Čilencem lahko uspe. Velik adut je seveda domače občinstvo, še večji to, kar so njegovi nogometaši na igrišču pokazali do zdaj. Ekvador so premagali z 2:0, proti Mehiki ob remiju s 3:3 uprizorili lepotico prvenstva, Bolivijo so v zadnjem krogu odpihnili s 5:0.

Do zdaj so bili na južnoameriškem pokalu dvakrat v finalu, v letih 1987 in 1979, kar petkrat so tekmovanje končali z bronom okoli vratu. Na zadnjih dveh prvenstvih so obstali v četrtfinalu. Zdaj se bodo tam udarili z Urugvajem. Če ga bodo odpravili, jih v polfinalu čaka zmagovalec ne preveč kakovostnega para, ki ga sestavljata Bolivija in Peru.

Ob igralcih, kot so Alexis Sanchez, Arturo Vidal, Claudio Bravo, Gary Medel in še nekateri, jim prav gotovo lahko uspe. Bodo šli do konca?

Navijači skrbijo za spektakel

Občinstvo na petih ne prevelikih štadionih – največji sprejme 48 tisoč, najmanjši pa 21 tisoč gledalcev –, ki so po večini obkroženi z gorovjem, kar je samo po sebi zanimivo, je bučno. Resda niso polni na vseh tekmah, a bolj kot to je pomembno, da prvenstvo za zdaj mineva brez večjih incidentov.

Navijači se družijo in skrbijo, da spremljamo pravi festival nogometa, v katerem je mogoče videti navijače različnih reprezentanc, ki se družijo med sabo.

Paragvaj je vstal od mrtvih

Vrnitev, ki je Paragvaju uspela v prvem krogu skupine B proti Argentini, je bila veličastna. Argentinci, prvi favoriti tekmovanja, so po dobre pol igre vodili z 2:0. Ob zvezdniški zasedbi, ki jo imajo na voljo, je bilo v očeh velike večine vse odločeno – sploh zato, ker so Paragvajci na prvenstvo prišli v slabi formi in to dokazali tudi v prvem polčasu uvodne tekme –, a s tem se niso strinjali Paragvajci.

Toda v drugem polčasu tekme proti Argentini, tudi po zaslugi nekaterih nespametnih menjav nasprotnikovega selektorja Gerarda Martina, jim je uspela velika vrnitev. Za veliko točko sta poskrbela najprej zimzeleni Nelson Valdez v 59. minuti in potem še en izkušeni napadalec, Lucas Barrios, ki je zadel minuto pred iztekom rednega dela tekme.

Alexis Sanchez je sijajen

Zvezdnik londonskega Arsenala je gonilna sila reprezentance, ki je do zdaj pokazala največ, Čila. Šestindvajsetletni as, ki so se ga pri Barceloni pred letom dni prehitro znebili, igra v sijajni formi tudi na tem prvenstvu. Po nekaterih ocenah je bil celo najboljši posameznik prvega dela tekmovanja.

Proti Ekvadorju je prispeval podajo, proti Boliviji se je vpisal med strelce, a bolj kot z goli in podajami je z agresivnostjo in izjemnim tehničnim znanjem vseskozi sejal strah med nasprotnikovo obrambo, a hkrati dvigoval svojo ekipo. V nadaljevanju prvenstva čilski navijači od zvezdnika evropskega nogometa pričakujejo še več.

Venezuelci so prijetno presenetili

Venezuelska reprezentanca je, čeprav se je poslovila po skupinskem delu tekmovanja, eno izmed prijetnejših presenečenj letošnjega južnoameriškega pokala. Na svojem 16. nastopu na tem tekmovanju je letos zmagala šele četrtič.

Pred tem je daljnega leta 1967 s 3:0 odpravila Bolivijo, v letih 2007 in 2011 pa bila z 2:0 boljša od Peruja oziroma z 1:0 od Ekvadorja. Zmaga z 1:0 nad Kolumbijo v prvem krogu skupine C je največje presenečenje tega tekmovanja.

Tudi na preostalih tekmah, proti Braziliji in Peruju, so se Venezuelci, pri katerih je širši javnosti znan le napadalec ruskega Zenita Jose Salomon Rondon, dostojno upirali. Izgubili so z 1:2 oziroma 0:1. Vsekakor dostojen nastop nogometašev te 33-milijonske države.

Neymar je pustil Brazilce na cedilu

Na prvi tekmi Brazilcev je bil pri zmagi nad Perujem z 2:1 najboljši na igrišču. Z golom in podajo je poskrbel za zmago in naznanil, da bi to utegnilo biti njegovo prvenstvo. Kako smo se motili. Že na naslednji tekmi je Neymar naredil neumnost, da večje ne bi mogel.

Pri porazu s Kolumbijo si je tik pred koncem zaradi prerivanja z nasprotnikom priskrbel rdeči karton, a bolj kot to je bilo zanj usodno žaljenje glavnega sodnika, zaradi katerega je bil kmalu ostro kaznovan. S štirimi tekmami prepovedi, kar je pomenilo, da je prvenstvo zanj končano.

Namesto da bi s kapetanskim trakom na roki Braziliji pomagal oprati ime, ki so si ga umazali z epskim polfinalnim porazom na lanskem svetovnem prvenstvu pred domačimi navijači proti Nemčiji (1:7), je novemu selektorju, povratniku na to mesto Carlosu Dungi, močno zagrenil življenje.

Zdaj je zvezdnik Barcelone v izgubljenem položaju. Če bo Brazilija kljub vsemu uspešna, bo videti, da ni tako pomemben, kot se zdi. Če ji spodleti, bodo navijači s prstom pokazali nanj.

Moralo bi biti najboljše prvenstvo, a še zdaleč ni

Toliko zvezdnikov svetovnega nogometa, kot jih v zadnjem času prihaja iz Južne Amerike, že dolgo ni bilo. Lionel Messi in niz Argentincev, Neymar in še nekateri Brazilci, Urugvajec Edinson Cavani, James Rodriguez in še nekaj Kolumbijcev, Čilenca Alexis Sanchez in Arturo Vidal. Še bi lahko naštevali …

Zato ne čudi, da so številni strokovnjaki menili, da bomo letos spremljali najboljši južnoameriški pokal vseh časov, spektakularno igro, v kateri ne bo manjkalo sijajnih potez in zadetkov. A so se ušteli. Kot da bi bili vsi našteti utrujeni od dolgotrajnih evropskih sezon, so za zdaj razočarali. Igra, ki smo jo videli do zdaj, je bila po večini dolgočasna in daleč od spektakularne. Verjamemo, da bo v drugem delu tekmovanja, ko bo šlo zares, povsem drugače. Upajmo …

Kapetan Čila poskrbel za afero prvenstva

Če se je kapetan Brazilcev neprimerno obnašal na igrišču, pa je Arturo Vidal, kapetan Čila, ki na igrišču blesti in je zabil že tri gole, za zdaj je tudi najboljši strelec prvenstva, poskrbel za veliko neumnost zunaj nogometnih zelenic.

Po remiju proti Mehiki s 3:3, pri katerem je zabil dva gola, je opit sedel za volan svojega dragega ferrarija, imel prometno nesrečo in ga povsem razbil. K sreči sta jo oba – vključno z njegovo ženo, ki je bila na sopotnikovem sedežu – odnesla brez poškodb.

Ko so na kraj nesreče prišli policisti, jih je žalil in jim grozil. Ko se je na zelo odmevni novinarski konferenci opravičeval javnosti, je jokal. Odnesel jo je brez zaporne kazni, prav tako ga niso izključili iz reprezentance. Vsaj nekaj pozitivnega – obljubil je, da bo ves denar, ki ga bo dobil za igranje na prvenstvu, podaril v dobrodelne namene.

Lani so blesteli, zdaj jih ni več

Mehika je bila na lanskem svetovnem prvenstvu v Braziliji eno izmed najprijetnejših presenečenj. V skupinskem delu tekmovanja je navdušila, v osmini finala je bila milimeter oddaljena od tega, da izloči poznejše polfinaliste Nizozemce.

Njen selektor Miguel Herrera je bil takrat veliki junak Mehike, ki so ga zaradi energičnega vodenja ekipe vzljubili povsod po svetu. Tudi zaradi njega so bili številni prepričani, da bo Mehika letos na južnoameriškem pokalu prišla zelo daleč. Pa ni. Izpadla je že v skupinskem delu. V skupini A je zaostala za Čilom, Bolivijo in Ekvadorjem in zasedla zadnje mesto.

Lionel Messi, to ni dovolj

Daleč od tega, da Lionel Messi igra slabo, a glede na to, s kakšno formo je navijače razvajal v zadnjih mesecih klubske sezone v dresu Barcelone, je jasno, da je razočaral. Čeprav je bil imenovan v idealno enajsterico prvega dela prvenstva, navijači od najboljšega nogometaša na svetu, po mnenju mnogih tudi najboljšega vseh časov, pričakujejo več.

Le en gol na prvih treh tekmah je pač premalo. Če si Argentina prvič po 22 letih želi postati južnoameriška prvakinja, bo potrebovala boljše predstave svojega kapetana. Tega se seveda zaveda tudi 27-letni as in prav zanimivo bo videti, s čim bo postregel v nadaljevanju tekmovanja. Argentince že v četrtfinalu čaka zelo zahtevna naloga, udarili se bodo s Kolumbijci.