Torek, 26. 3. 2024, 14.08
8 mesecev
Dobitniki zlate žoge, ki so že gostovali v Sloveniji
Pred Ronaldom jih je bilo v Sloveniji že devet!
Kateri so največji nogometni zvezdniki? In najboljši na svetu? Mnenja so vselej deljena, vsake oči imajo svojega favorita, nogometni svet pa še najbolj zaupa seznamu dobitnikov zlate žoge. To je priznanje, ki uživa poseben ugled. Koliko dobitnikov zlate žoge pa je že gostovalo v Sloveniji? Portugalski superzvezdnik Cristiano Ronaldo zvečer ne bo prvi, ampak že jubilejni deseti! Bo pa postavil nov mejnik, saj na slovenskih tleh ni še nikoli zaigral nogometni junak, ki bi zlato žogo osvojil kar petkrat.
Se spominjate enega bolj monotonih desetletij v nogometnem svetu, ko sta na naslovnicah prevladovala le dva? Med letoma 2008 in 2018 so bile zlate žoge rezervirane zgolj za dva asa. Osvajala sta jih le Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Oba po petkrat.
Messi se je že izkazal proti Sloveniji
Sloviti Portugalec bo zvečer prvič gostoval v Sloveniji. In to pri 39 letih, ko zaradi izjemne fizične pripravljenosti in discipline še vedno predstavlja dodano vrednost portugalski reprezentanci. Pa ne le na nogometnem polju. Argentinca, ki je podobno kot Ronaldo lani zapustil Evropo in se odpravil na drug konec sveta, pa pot še ni ponesla v Slovenijo. Po drugi strani pa je res, da se je slovenska reprezentanca z Messijem že pomerila. Zgodilo se je pred desetimi leti v La Plati.
Lionel Messi je pred desetimi leti nastopil proti Sloveniji in zatresel mrežo, ki jo je branil Vid Belec.
Argentina je zmagala z 2:0, na tem dvoboju pa sta nastopila tudi aktualna reprezentanta Jasmin Kurtić in Vid Belec. Prav zadnjega je premagal Messi, ko je postavil končni rezultat. Erik Janža je bil takrat na klopi. Dvoboj sta odigrala tudi Boštjan Cesar in Milivoje Novaković, zdajšnja sodelavca Matjaža Keka.
Gavči so mesec dni pozneje v finalu svetovnega prvenstva v Braziliji izgubili proti Nemčiji (0:1), Messi pa je osem let pozneje le uresničil sanje in v Katarju postal svetovni prvak. Zlato žogo je po letu 2018 prejel še trikrat, tako da je z osmimi priznanji absolutni rekorder. Ronaldo s petimi zlatimi žogami na večni lestvici ostaja njegov najbližji zasledovalec.
Modriću, Lewandowskemu in Haalandu v Sloveniji ni šlo na smeh
Desetletno dominanco Ronalda in Messija, kar zadeva osvajanje zlate žoge, je leta 2018 prekinil Luka Modrić. Hrvati so na svetovnem prvenstvu v Rusiji osvojili drugo mesto. Le tri leta pozneje, ko so bile tribune v Stožicah zaradi pandemije koronavirusa žal prazne, je Hrvaška gostovala v Stožicah. Slovenija je zmagala z 1:0.
Luka Modrić je leta 2021 s Hrvaško v praznih Stožicah izgubil proti Kekovi četi z 0:1. Na koncu se je izkazalo, da je bil to edini poraz Hrvaške v tistem ciklusu. Pozneje so na SP 2022 v Katarju osvojili tretje mesto. Zadetek je dosegel Sandi Lovrić, ki je tako premagal svojega največjega vzornika Modrića! Edini hrvaški dobitnik zlate žoge je ostal praznih rok v Ljubljani, in to prav na stadionu, kjer bo zvečer gostoval njegov dolgoletni soigralec in prijatelj pri madridskem Realu, CR7. Modrić je sicer pred tem v Sloveniji že večkrat gostoval v dresu zagrebškega Dinama.
Nogometni svet je še vedno prepričan, da bi leta 2020, ko je dosegal neverjetne rekorde pri Bayernu in osvojil tudi ligo prvakov, če ne bi bilo koronavirusa, zlato žogo prejel Robert Lewandowski. Tako bi se na seznamu znašel tudi Poljak, ki ga je nato leta 2021 v glasovanju za zlato žogo prehitel le Messi. Ravno zvezdnik, čigar vrzel poskuša zapolniti v napadu Barcelone.
Robert Lewandowski je leta 2019 ostal praznih rok v Ljubljani. Za slovensko izbrano vrsto sta takrat zadela v polno Aljaž Struna in Andraž Šporar, podaji pa je prispeval Josip Iličić.
Lewy je v Sloveniji že večkrat gostoval, a vselej ostal praznih rok. V Stožicah je leta 2019 s Poljsko izgubil z 0:2, leta 2009, ko je Kekova četa na poti do SP 2010 v Ljudskem vrtu nadigrala Poljake kar s 3:0, pa je vstopil v igro v 61. minuti. Ni pomagalo, Slovenija je bila takrat izrazito boljša.
Ko so zlato žogo podelili lani, je bilo pri vrhu zelo tesno. Znova se je na vrh povzpel Messi, drugo mesto pa je osvojil Erling Haaland. Norvežan je za razliko od Argentinca že gostoval v Ljubljani. Leta 2022 se je v ligi narodov v Stožicah vpisal med strelce, a to Skandinavcem ni pomagalo do uspeha. Slovenci so zmagali z 2:1.
Po oceni Transfermarkta so trenutno najdražji nogometaši na svetu Jude Bellingham (Real Madrid in Anglija), Kylian Mbappe (PSG in Francija) in Erling Haaland (Manchester City in Norveška). Njihova tržna vrednost znaša 180 milijonov evrov. S Slovenijo se je za zdaj pomeril le Haaland, Bellingham pa se bo čez tri mesece na Euru v Kölnu.
Poleg Cristiana Ronalda, ki bo to storil zvečer, in Luke Modrića, ki je v Stožicah izgubil leta 2021, je na slovenskih tleh zaigralo še osem dobitnikov zlate žoge. Vas zanima, kateri?
Italijan Fabio Cannavaro je prejel zlato žogo leta 2006. V Sloveniji se je mudil 9. oktobra 2004, ko je bil obrambni steber azzurrov, a izgubil kvalifikacijsko tekmo za SP 2006 z 0:1. V deževnem Celju je zmagoviti zadetek dosegel Boštjan Cesar, Italijani pa so pozneje na SP 2006 v Nemčiji šli do konca in postali svetovni prvaki.
Ukrajinec Andrij Ševčenko je prejel zlato žogo leta 2004. V Sloveniji je gostoval leta 1999. Igralo se je v Ljubljani, a še za Bežigradom. Ševčenko je dosegel zadetek, a je sledil slovenski preobrat v režiji Zlatka Zahovića in neverjetnega evrogola Milenka Ačimovića. Slovenija je pozneje remizirala v Kijevu (1:1) in se uvrstila na Euro 2000.
Čeh Pavel Nedved je zlato žogo prejel leta 2003. V Sloveniji je zaigral v dresu Lazia, ko je leta 1999 osvojil Ljudski vrt v Mariboru in pomagal sinjemodrim iz Rima do prepričljive zmage s 4:0.
Anglež Michael Owen je zlato žogo osvojil leta 2001. Pot ga je v Slovenijo ponesla dve leti pozneje, ko je z Liverpoolom gostoval za Bežigradom proti Olimpiji. Rdečim ni kazalo dobro, zmaji so z zadetkom Antona Žlogarja vodili vse do 78. minute, nato pa je Owen izenačil na 1:1.
Francoz Zinedine Zidane je prejel zlato žogo leta 1998. V Sloveniji je svoje bogato nogometno znanje predstavil pet let pozneje, ko je za Bežigradom pomagal galskim petelinom do zmage v kvalifikacijah za Euro 2004 z 2:0.
Nemec Matthias Sammer je osvojil zlato žogo leta 1996. Tri leta pozneje je gostoval v Sloveniji. V dresu Borussie Dortmund se je meril v Ljudskem vrtu proti Mariboru. Čeprav so bili Nemci favoriti, se je dvoboj v pokalu Uefa končal brez zmagovalca (0:0). Borussia se je morala na povratni tekmi pošteno potruditi za napredovanje. Mariborčani so vodili z 1:0, a je sledil preobrat rumeno-črnih (2:1).
Nizozemec Marco van Basten je zlato žogo osvojil trikrat (1988, 1989 in 1992), v Sloveniji pa se predstavil le kot selektor Nizozemske. Leta 2007 je s tulipani v Celju premagal takratne varovance Matjaža Keka z 1:0.
Nizozemec Ruud Gullit je zlato žogo osvojil leta 1987. V Sloveniji je zaigral leta 1992 s slovitim Milanom, ki je v deževni Ljubljani za Bežigradom prepričljivo ugnal Olimpijo (3:0). Van Basten, ki je pred tem na dvoboju v Milanu (4:0), dvakrat zatresel mrežo zmajev, v Sloveniji ni zaigral. Podobno velja tudi za Francoza Jean-Pierra Papina, ki je zlato žogo osvojil leta 1991 in na San Siru zatresel mrežo Olimpije (4:0), nato pa ga trener Fabio Capello podobno kot Van Bastna ni uvrstil v ekipo za povratni dvoboj.
Pokojni Portugalec Eusebio, črni panter iz Mozambika, je zlato žogo prejel leta 1965. V Sloveniji, ki je takrat spadala še pod Jugoslavijo, se je predstavil pet let pozneje. Za Bežigradom je proti Olimpiji na tekmi pokala pokalnih zmagovalcev dosegel zadetek. Dvoboj se je končal z 1:1. Na povratni tekmi v Lizboni je bil manj milosten do Ljubljančanov. Orli so poteptali zmaje z 8:1, vroči Eusebio pa je dal kar pet golov! Eusebia je zelo spoštoval tudi Ronaldo.
Zanimivo je, da je leta 1977 zlato žogo prejel Danec Allan Simonsen, takratni zvezdnik Borussie Mönchengladbach. Ljubljana v obdobju nekdanje skupne domovine Jugoslavije ni pogosto gostila kvalifikacijske tekme. Zato je bilo navdušenje leta 1980 še toliko večje, ko je v Ljubljani v sklopu kvalifikacij za SP 1982 gostovala Danska. Modri so zmagali z 2:1, pri Dancih pa žal ni bilo Simonsna.