Dejan Kelhar: Če ti gre slabo, so sosedi bolj veseli

Nazadnje je reprezentančne barve branil 14. novembra 2012, ko je Slovenija na gostovanju v Skopju izgubila proti Makedoniji (2 : 3), to pa je bila tudi zadnja tekma, ki jo je na selektorskem stolčku vodil Slaviša Stojanović. Naletel je na številne kritike, ki so se dotikale učinka slovenske obrambe, podobne je doživljal že na nesrečnem gostovanju v Oslu, ko je v izdihljajih srečanja kot pozni rezervist gostiteljem "priskrbel" zlata vredno 11-metrovko. "S tem se res ne obremenjujem. Če bi obrnili deset let nazaj, bi mogoče res prebral kakšen forum s komentarji in bi me prizadelo, zdaj pa se vse kar odbija od mene. Ljudje smo preprosto taki, da če ti gre slabo, so sosedi bolj veseli. S tem moraš živeti. Na okolico in to, kar se govori, se ne oziram. Vedno imaš prijatelje in jih nimaš. Grem svojo pot, sem deležen reprezentance, kjer so najboljši igralci. Zdaj, ali sem med njimi ali nisem, pa odloča stroka. Če se na igrišču zgodi taka negativna zadeva, pa je to spet del športa," je Sportalu zaupal Dejan Kelhar, ki se je na reprezentančnem seznamu znašel prvič letos. Pod Stojanovićevim vodstvom se sploh ni primerilo, da bi izbrana vrsta tekmo končala z nedotaknjeno mrežo, da pa težave niso tako nedolžne, dokazujejo tudi predstave pod taktirko Srečka Katanca. Obramba še naprej prejema preveliko število zadetkov, večje od tistega, kar lahko ponudijo slovenski napadalci.

Azerbajdžan je država, kjer se res veliko vlaga

Zato selektor išče nove rešitve. Poleg Siniše Anđelkovića, ki se je po dolgem času pojavil na reprezentančnem seznamu, se je prvič, odkar je Katanec ponovno selektor, med kandidati pojavil tudi Brežičan. Pa čeprav igra v Azerbajdžanu, na drugem delu Evrope, ki že bolj ali manj meji na Azijo, tamkajšnja liga pa v očeh slovenske nogometne javnosti še vedno ne uživa večjega spoštovanja. "Liga v Azerbajdžanu ni eksotična. Ko sem se pred letom dni odločil za to potezo, so določeni ljudje na to gledali negativno, zdaj pa dobivam vedno več klicev in povpraševanj po teh klubih. Tudi iz kroga reprezentance. Azerbajdžan je država, ki v prihodnjih letih ne bo konkurirala najmočnejšim ligam, bo pa zaradi določenih zadev, saj se res veliko vlaga, kar konkurenčna," vidi svetlo prihodnost v majhni državi Zakavkazja. Moti ga le ena stvar. Brani barve Gabale, enega redkih klubov, ki ne prihaja iz prestolnice Bakuja. Če je tam, v kar ste se lahko prepričali tudi na lanskoletni izvedbi evrovizije, že čutiti razvcet moderne arhitekture in sodobnih navad, pa je drugod po državi še nekoliko drugače. Vpliva ruralnosti tako ni mogoče prezreti v Gabali, kjer kraljuje komaj osem let stari klub z vedno višjimi ambicijami. "Pri nas je malce drugače, težje za družino in samega igralca. Moraš biti discipliniran in vedeti moraš, kaj so tvoje prioritete. Tja sem prišel zaradi športa, in glede tega je vse na vrhunski ravni. Pogoji, infrastruktura, treningi ... Po treningu pa ne moreš recimo iti v nakupovalni center ter popiti kavice," se je kislo nasmehnil 28-letni štirikratni reprezentant Slovenije.

Na nogometni poti je zamenjal že obilico tujih držav (Nemčija, Belgija, Izrael, Poljska, Turčija in Azerbajdžan). Zato smo izkoristili trenutek, saj je edini izmed Katančevih izbrancev, ki je v karieri od bližje spoznal turško prvenstvo. Lani je polovico sezone nosil dres Samsunsporja in izkusil krčevit boj za obstanek v eni izmed močnejših evropskih lig. "Klicalo me je kar nekaj starejših prijateljev, predvsem starejših menedžerjev turških klubov, in me spraševalo, če bom na tekmi v Bielefeldu. Nisem bil zraven nekaj prejšnjih akcij, zdaj pa so presenečeni in so že začeli s tem, da me bodo, če bom igral dobro, pripeljali nazaj v Turčijo," je napol v šali, napol zares pripomnil nekdanji nogometaš Celja in Olimpije ter dodal, da Turki malce postrani gledajo Azerbajdžan, bližnjega soseda. "Ne vem sicer, zakaj, saj v Azerbajdžanu hitro cvetijo zadeve. Bomo videli," je dejal branilec, ki ga čudi, zakaj turška reprezentanca v zadnjem obdobju ne dosega bolj odmevnih rezultatov.

Turška reprezentanca bi morala pokazati veliko več

Galatasaray je prišel v četrtfinale lige prvakov, Fenerbahče v polfinale lige Europa, tu je še ogromno legionarjev iz močnejših evropskih klubov. "Ne vem. Ali se ne najdejo ali ni pravega motiva, ne vem. Zagotovo bi lahko več dali, glede na imena, selekcijo in močne klube. Imajo določene težave, ki so se poznale tudi na tekmah s Hrvaško (v dodatnih kvalifikacijah za EP 2012, op. p.). Liga je izredno močna, saj vidite, kakšni igralci prihajajo. Slišal sem, da naj bi v Galatasaray prišel celo John Terry. To so res vrhunski klubi, pri katerih je v užitek gostovati, saj je lepo vzdušje," se je začudil skromnim predstavam Turčije, ki ji ne kaže najboljše tudi v boju za svetovno prvenstvo 2014. V skupini je zaostala za Nizozemsko, Romunijo in Madžarsko, kar je veliko manj od pričakovanega boja vsaj za drugo mesto, če je bilo prvo že po žrebu rezervirano za izjemno močne "tulipane". Da je Turčija ranljiva, je dokazal tudi sredin remi z Latvijo v Duisburgu (3 : 3), a so po drugi strani tudi trije turški zadetki dokaz, kako nevarni so lahko v napadu, in nam dajo misliti, s čim se bo spoprijela slovenska obramba, ki je na zadnjih enajstih tekmah še vedno (vsaj enkrat) klonila. Dvoboj v Bielefeldu se bo začel po 19. uri.