Danes bo očitno pokalo

Prvenstvo, ki je v času premora v najboljših evropskih ligah prišlo kot prava popestritev za vse nogometne navdušence, je povsem pri koncu. Ta bo ponudil spektakularno tekmo med reprezentancama, ki sta na letošnjem, 44. južnoameriškem pokalu, pokazali največ.

Čile je na petih tekmah štirikrat zmagal in tudi ob remiju proti Mehiki v skupinskem delu ponudil spektakel, tekma se je končala z remijem s 3:3. V izločilnem delu so Čilenci pluli tudi s pomočjo vetra, ki ga je prineslo dejstvo, da so domačini tekmovanja. Ni dvoma, da so imeli kar nekaj pomoči s strani sodnikov.

Spomnimo se incidenta z Edinsonom Cavanijem proti Urugvaju v četrtfinalu. Tudi v polfinalu proti Peruju je bilo kar nekaj spornih odločitev v njihovo korist, a zdaj se s tem ne obremenjujejo. So v finalu in prepričani, da jim bo v tretjem poizkusu le uspelo priti do prvega naslova.

V finalu južnoameriškega pokala so bili, odkar tekmovanje poteka v zdajšnjem formatu, namreč že v letih 1979 in 1987, a obakrat izgubili. Dvakrat, v letih 1955 in 1956, so bili prav tako drugi, a v tistem načinu tekmovanja finalne tekme ni bilo.

Čakajo že (pre)dolgih 22 let

Argentina ima podobno statistiko. Petkrat je zmagala in enkrat remizirala. V prvem krogu skupine, ko je zapravila prednost z 2:0 proti Paragvaju. To je bila njena najslabša tekma na tem tekmovanju, medtem ko je najboljša prišla proti istemu nasprotniku in predvsem ravno v pravem času. V polfinalu so Argentinci Paragvajce razbili s 6:1.

Argentinci so južnoameriške naslove seveda že osvajali, kar 14 se jih je nabralo do zdaj, a na novega čakajo že zelo dolgo. Kar 22 let. Od leta 1993, ko so v Venezueli v finalu premagali Mehičane.

V pričakovanju eksplozije najboljšega

To bo tudi obračun številnih zvezdnikov evropskega nogometa. Tudi največjega, seveda. Lionel Messi v Čilu še ni pokazal vsega, kar navijači od njega pričakujejo. Le en gol, pa še ta z enajstih metrov, je asu Barcelone uspel. Resda je imel prste vmes pri skorajda vseh golih soigralcev, v polfinalu je prispeval kar tri podaje, a to ni dovolj. Za prekinitev več kot dveh desetletij suše bi še kako prav prišel tudi kak njegov gol. Do zdaj jih je bilo v reprezentančnem dresu 46. Čas je za novega, so prepričani Argentinci.

Če ga ne bo, imajo še kar nekaj adutov. Tako napadalno nadarjene reprezentance, kot je v zadnjih letih Argentina, v svetu že dolgo ni bilo. Angel Di Maria, as Manchester Uniteda, na tem prvenstvu spet spominja na tistega zvezdnika, ki je navduševal v majici madridskega Reala.

Golgeter Manchester Cityja Sergio Agüero je s tremi goli najboljši argentinski strelec na tem prvenstvu. Potem je tu še zvezdnik PSG, vezist Javier Pastore, na klopi na priložnost čakata napadalca, ki ju verjetno sanja vsak selektor. Najboljši strelec italijanskega prvaka in evropskega podprvaka Juventusa Carlos Tevez, ki se je medtem sicer že vrnil domov, igral bo za Boca Juniors, in as Napolija, Gonzalo Higuain. Zelo pomembno vlogo ima na sredini igrišča Javier Mascherano, ki opravi ogromno dela v obrambi.

Tudi zvezdnik Čila podobno kot Lionel Messi

Tudi Čile je vse prej kot naivna ekipa. Prvo ime je zvezdnik londonskega Arsenala Alexis Sanchez, ki je v podobnem položaju kot njegov nekdanji soigralec iz Barcelone Messi. Igra dobro, a za zdaj je zadel le enkrat. Čilenci seveda upajo, da je strelivo prihranil za veliki finale.

S tremi zadetki je navdušil tudi zvezdnik Juventusa Arturo Vidal, ki pa po aferi s prometno nesrečo, v katero se je zapletel v vinjenem stanju, ni več tako prepričljiv, kot je bil. Zelo dobro brani vratar Barcelone Claudio Bravo, ki je tudi kapetan ekipe.

Presenečenje prvenstva je napadalec Napolija Eduardo Vargas, ki v Evropi, igral je še za Valencio in Queens Park Rangers, nikoli ni zabil več kot tri prvenstvene gole v sezoni, zdaj pa je najboljši strelec južnoameriškega pokala. Zadel je štirikrat, tudi dvakrat v polfinalu proti Peruju.

Na in ob igrišču bo 700 milijonov

Ni dvoma, vse je nared, da se spektakel, ki bo potekal pred več kot 45 tisoč bučnimi navijači, začne. Od reprezentanc, ki na tem prvenstvu zabijata več kot dva gola (Čile) in natanko dva gola v povprečju na tekmo (Argentina), skupaj pa sta vredni 700 milijonov evrov (Argentina 520 in Čile 180), si drugega ne smemo dovoliti pričakovati. Tudi zato ne, ker oboji napovedujejo odkrit napad na zmago. Ni kaj, danes bo očitno pokalo.