Ponedeljek, 26. 3. 2018, 18.40
6 let
Slovo dolgoletnega kapetana Boštjana Cesarja
Čustvena zahvala Cesarja, ki ga stiska pri srcu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,65
3
Dolgoletni kapetan slovenske izbrane vrste Boštjan Cesar si je dan pred zadnjim nastopom, ko bo proti Belorusiji nastopil simboličnih pet minut in končal bogato kariero, vzel čas za druženje s sedmo silo. V čustvenem nagovoru je priznal, da ga pred zadnjo tekmo stiska pri srcu. Tudi zaradi tega, ker je želel nadaljevati reprezentančno pot, a se je selektor odločil drugače.
Če bi bilo po njegovem, bi še vztrajal v državnem dresu. Ne le na tekmi proti Belorusiji, na kateri mu bo selektor Tomaž Kavčič namenil pet minut, po katerih bo 36-letni Ljubljančan sklenil kariero. Bila je dolga, pestra in v ponos branilcu, čigar ime se je izgovarjalo s spoštovanjem že v prejšnjem desetletju.
Odločitev selektorja sprejel kot profesionalec
Bogato kariero je začinil s kar desetimi zadetki.
Prvi nastop za reprezentanco je vknjižil 12. februarja 2003, nato pa v 15 letih vstopil v klub 100, postavil nov slovenski mejnik, ga oplemenitil z desetimi zadetki, kar je za branilca več kot imeniten dosežek.
''Selektor mi je na sestanku povedal, da je sprejel odločitev o koncu moje reprezentančne kariere. Želel sem si, da bi še naprej igral za reprezentanco, a sem se s tem sprijaznil. Življenje gre pač naprej. Sem pa vesel, da sem bil polnih 15 let del te reprezentance,'' je Boštjan Cesar pojasnil, da je odločitev sprejel kot profesionalec in da bo v nadaljevanju kariere, še vedno bo vztrajal pri italijanskem prvoligašu Chievu, strastno stiskal pesti za reprezentanco.
''Že od torka bom zvesti navijač. Me pa stiska pri srcu. In to kar močno,'' je odgovoril na vprašanje, kako se počuti, ko ve, da bo to njegova zadnja tekma. Po tem se je nasmehnil, a se je v novinarski dvorani na Brdu pri Kranju čutilo, da doživlja zelo čustvene trenutke.
Zahvala Boštjana Cesarja
Zahvalil se je vsem. Začel je s soigralci, končal pri ženi.
Lani je proti Angliji prestopil prag stotih nastopov za reprezentanco.
''Rad bi se zahvalil, že vnaprej se opravičujem, da ne bi kakšnega pozabil, vsem igralcem, s katerimi sem preživel teh prekrasnih 15 let. Zahvalil bi se vsem doktorjem, če gremo od slačilnice navzgor, pa fizioterapevtom, ki so skrbeli, da nismo bili preveč poškodovani, in so nas masirali, vsem selektorjem in trenerjem, s katerimi smo sodelovali, pa tudi vsem ljudem, ki delajo na nogometni zvezi in niso toliko izpostavljeni. Ne vidimo jih, a delajo ogromno delo. Zahvala tudi njim. Vsem predsednikom NZS, ki so bili vsa ta leta nad nami in delili najlepše misli o igralcih. Super smo sodelovali,'' je povedal dolgoletni slovenski reprezentant, čigar predstave sta zaznamovali zlasti srčnost in borbenost.
Nato se je dotaknil odnosa z novinarji. ''Z moje strani je bilo sodelovanje konkretno. Zahvaljujem se vam, da ste bili v teh letih tudi kritični. Sem prvi, ki sprejmem kritiko. Normalno, ko je dobra tekma, pa sem tudi vesel, da napišete dobre stvari. Najlepša vam hvala,'' se je zahvalil, nato pa se spomnil na navijače. ''Hvala vsem navijačem, ki so nas ta leta bodrili in bili naš 12. igralec. Ko so se v lepih trenutkih veselili z nami, na štadion pa prišli tudi takrat, ko je bilo najtežje. Da so bili z nami in da smo slabe trenutke prelevili v dobre. Zelo se jim zahvaljujem,'' je poudaril, nato pa si vzel kratek predah.
''Potem bi se rad zahvalil še očetu, mami in bratu,'' se mu je zatresel glas. ''Bili so navijači, podpora, prihajali na tekme, tako kot bodo tudi prišli v torek. Na koncu bi se zahvalil tudi ženi, ki je bila vsa ta leta z menoj v dobrem in slabem. Teh 15 let ne bi zamenjal za nič na svetu. Res sem užival na igrišču in ob njem. Bil sem ponosen, da sem nosil grb in dres nogometne reprezentance Slovenije,'' je dejal kapetan, nato pa se je po novinarski dvorani razlegel spontani aplavz.
Če bi bilo po njegovo, bi se poslovil proti Ronaldu
Zelo si je želel nastopiti na Euru, a se mu želja ne bo izpolnila.
Kakšen bo njegov najlepši spomin na dolgo reprezentančno kariero?
''V spominu mi bo za vedno najbolj ostala zmaga nad Rusijo v Mariboru (Slovenija je premagala Rusijo z 1:0 in se uvrstila na SP 2010), tako kot vsemu slovenskemu narodu,'' ne bo nikoli pozabil dvoboja, na katerem je majhna Slovenija pod vodstvom Matjaža Keka prekrižala načrte prepotentni Rusiji in ji zaprla vrata največjega tekmovanja.
Šest let pozneje je bilo obratno. Takrat je Slovenija iskala pot do nastopa na Euru 2016, a je v kvalifikacijah trčila ob ukrajinsko čer. ''Najbolj mi je bilo žal, da se nismo uvrstili na evropsko prvenstvo. Na tem tekmovanju žal nisem nastopil.''
Veselje po nepozabni zmagi nad Rusijo v Ljudskem vrtu.
Usoda je nanesla, da se bo poslovil proti Belorusiji. Priznal je, da ni ravno tekmec po njegovemu izboru, kar zadeva konec kariere, a da žal tudi ni bilo veliko izbire, saj se hitro bližajo prave tekme. ''Želel sem si le, da odigram teh pet minut. To pa zato, ker sem toliko časa nosil na hrbtu to številko. Če pa bi se lahko poslovil po moje, bi izbral tekmo s Portugalsko. Zaradi Cristiana Ronalda, saj proti njemu še nisem igral,'' je izpovedal željo, ki se mu v 15-letni reprezentančni karieri žal ni uresničila.
Rad bi igral na vrhunski ravni še nekaj let
V italijanskem prvenstvu se meri s številnimi velemojstri svetovnega nogometa.
Ne ve še, kaj bo počel po koncu nogometne kariere, bi pa rad ostal povezan z najbolj priljubljeno postransko rečjo na svetu. ''Nogomet želim igrati še nekaj let na tej ravni. Upam, da mi bo zdravje dobro služilo do konca kariere. Potem bom temeljito premislil in se odločil za delo, ki bi me veselilo,'' ni zanikal, da bi lahko morda poprijel tudi za trenersko delo.
Pri Chievu iz Verone v tej sezoni ne igra veliko, tudi rezultati niso najboljši v serie A, a to doživljal kot sestavni del nogometa. ''Tega sem navajen. Takrat, ko je težko, moramo malce dodati plina, dvigniti slog igre in rezultat. V tem trenutku se počutim dobro,'' je motiviran, da pomaga Chievu do uresničitve cilje in letečim osličkom zagotovi obstanek med najboljšimi.
Prepričan je tudi, čeprav je v petek spremljal bledo predstavo Slovenije v Celovcu, da je pred Kavčičevo četo lepa prihodnost. ''Bodo pa morali nekateri igralci prevzeti odgovornost in voditi reprezentanco v zmage. Starejši igralci morajo za sabo potegniti vso ekipo. Ne bo lahko, potrebovali bodo še kakšno tekmo več, da se uigrajo, ker je selektor nov. A slovenska reprezentanca lahko doseže rezultat,'' je dejal dolgoletni kapetan, ki bo jutri stoprvič nastopil za reprezentanco, nato pa (p)ostal njen zvest navijač.
3