Bojan Jokić: V Villarrealu so me takoj spomnili na Maribor

Levi bočni igralec Bojan Jokić ima komaj 27 let, a je za slovensko reprezentanco zbral že 66 nastopov. Slovenija na omenjenem igralnem mestu nima boljšega kandidata, glede na formo, ki jo v zadnjem času kaže pri Villarrealu, kjer je vse pogosteje v udarni postavi, pa bo tako še dolgo. Čeprav je imel lani v žepu zelo konkretno ponudbo iz Turčije, se je odločil za selitev na Pirenejski polotok. In ni mu žal. Postal je del posadke rumene podmornice, kot se glasi vzdevek kluba. Kranjčan je edini slovenski legionar v prvenstvu, kjer izstopajo Atletico, Barcelona in madridski Real. Lani je zaigral na kultnem Camp Nouu, v soboto pa tudi na Vicente Calderonu. Po porazu pri vodilnem španskem klubu je bil nezadovoljen. Zaradi koga? Preverite v intervjuju ...

V Španijo ste prispeli lansko poletje. Zapustiti ste serie A, zavrnili ponudbo močnega turškega kluba iz Burse in se odpravili v Villarreal, ki se je po odličnih rezultatih v drugi ligi vrnil med najboljše. Pravilno sem se odločil. Zelo sem zadovoljen. Prišel sem v pravi klub, kjer so zadovoljni z mano, tako da je občutek prijeten. Sem profesionalec, vedno pripravljen na delo, tu pa imam vse pogoje, da lahko razmišljam le o nogometu. Igram v zelo močnem prvenstvu in prejemam vedno več priložnosti. Vsak nogometaš si želi nastopati na največjih štadionih, ki jih v Španiji ne manjka. To je nekaj enkratnega.

Torej nameravate pri Villarrealu ostati tudi po koncu sezone? V nogometu se nikoli ne ve, a pogodba me s klubom veže še tri leta. Upam, da bom ostal ter da bomo igrali v Evropi. Igram najboljši nogomet v karieri, dobro se počutim. Pomagajo mi številne izkušnje, ki sem si jih nabral v karieri.

Ste imeli težave z igralnim slogom v Španiji? Niti ne, kar hitro sem se privadil na slog, ki mi tudi ustreza. Kar zadeva obrambo, tukaj vlada visok ritem. Hitro je treba razmišljati, prevladujejo hitre podaje, veliko je treba teči. Potem pa je spet odvisno od kluba do kluba, kako to spoštuje. Mi igramo tako, da takoj, ko izgubimo žogo, napademo tekmeca. Vedno delamo pritisk, vedno je treba pokriti najbližjega igralca.

Villarreal velja za klub, ki z majhnim proračunom meša štrene tudi največjim, kar je v zadnjih desetletjih večkrat dokazal. Zdaj ste na sedmem mestu, ki že zagotavlja mesto v Evropi, v jesenskem delu ste bili tudi višje ... V Španiji se mesta hitro menjajo. Če nekajkrat zapored zapraviš točke, takoj padeš po lestvici navzdol. Zdaj smo sedmi, če pa ne bi bilo sodniških napak, bi bili peti. Na zadnjih dveh tekmah nam je sodnik vzel štiri točke. Proti Elcheju ni bilo 11-metrovke, Atletico pa je dosegel gol po očitnem prekršku v napadu.

Torej vam sojenje ne gre na roko? To ni več naključje, v tej sezoni so nas sodniki kar dosti pokradli. Težko je, ko v gosteh izgubljaš z 0:1. Potem je to težko nadoknaditi, saj se v Španiji vsi zelo dobro branijo.

Velika je tudi borba za mesto v začetni enajsterici. Na levem boku je vaš tekmec Jaume Costa, ki pa v zadnjem času ostaja na klopi. Ste si zdaj zagotovili mesto med prvimi enajstimi? Trener izbere pač tistega, ki je na treningih v boljši formi. Zadnje tekme igram več od Coste, upam da bo tako tudi naprej. Vidi se, da sem se že popolnoma prilagodil na novo okolje. Že na pripravah sem videl, da trener računa name, potem pa sem se žal hitro poškodoval, a si nato spet izboril priložnost.

Ob prihodu so vam nagajale poškodbe. Ste imeli težave tudi zaradi novega jezika? Niti ne, ker govorim italijansko, kar pa je zelo podobno španščini. Nisem pa govoril pravilno, tako da mi je to včasih povzročalo preglavice, saj sem samodejno govoril italijansko in me ni nihče razumel. Zdaj sem tu že deset mesecev in mi gre vedno bolje. Nogometne izraze sem takoj osvojil, še vedno pa dvakrat na teden obiskujem tečaj. Profesor želi, da bi tekoče govoril špansko. In tudi bom.

Ste včasih spremljali številne telenovele, ki jih ni manjkalo na slovenskih televizijskih programih in so na sončno stran Alp hitro razširile najbolj pogoste španske izraze? Včasih sem jih gledal in je bilo res krasno, saj v nadaljevankah, sploh če prevladujejo ljubezenske teme, govorijo bolj počasi in veliko ponavljajo besede. Spomnim se tudi nepozabne Esmeralde. Takrat sem igral še v Sloveniji, verjetno še pri Triglavu, niti ne Gorici. Bo treba še malce osvežiti spomin (smeh).

Se v klubu še spominjajo bolečega izpada izpred osmih let, ko so v pokalu Intertoto z zvezdniško zasedbo senzacionalno izpadli proti Mariboru, sezono pred tem pa igrali v polfinalu lige prvakov? Ja, to pa moram povedati. Ko sem prišel v klub, so me takoj spomnili na Maribor. Dejali so, da so imeli takrat močno ekipo, da so bila to najboljša leta Villarreala, potem pa jih je izločil Maribor. A to je nogomet. Všeč mi je, ker so priznali, da Maribor ni zmagal zaradi sreče, ampak zaradi tega, ker je bil boljši. So zelo korekten klub. Če je kdo boljši od nas, mu to priznamo, se pa želimo z vsakim nadigravati. Če že izgubimo, skušamo izgubiti na naš način. Takšno razmišljanje mi je zelo všeč.

Slovenija je letos španski klubski nogomet dobro spoznala prek Seville, ki je v ligi Europa izločila Mariborčane. Ste si ogledali tekmi? Seveda. Maribor ni imel sreče. Lahko bi se obrnilo tudi v drugo smer. Sevilla sploh ni bila tako superiorna. Me je pa v zadnjih krogih španskega prvenstva presenetila, saj redno zmaguje. Ugnala je tudi Real. Kar zadeva Sevillo, ni zastonj na petem mestu. Ima kakovost.

Ima pa žal tudi skupino huliganov, ki je pred povratno tekmo v Andaluziji napadla slovenske novinarje. Imajo negativen sloves tudi v Španiji? To je bilo res žalostno. O tem bi lahko povedal bolj malo, saj pri Sevilli še nismo gostovali. Njeni navijači mi ne delujejo kot huligani, o tem nisem nikoli nič zasledil v španskih medijih, bolj agresivni se mi zdijo tisti od Betisa. Je pa tako, da ima vsaka ekipa, ki prihaja z juga, bolj vroče navijače.

Katera tekma, ki ste jo odigrali v španskem prvenstvu, vam je ostala najbolj v spominu? Mogoče kar moj prvi nastop za Villarreal, ko smo doma na Madrigalu s 3:0 premagali Granado. Izpostavil pa bi tudi zadnjo tekmo, ko smo gostovali pri vodilnem Atleticu. Bili smo superiorni, sploh v drugem polčasu, domov bi morali odnesti vsaj točko, če ne celo tri. Pa še sodnik nas je oškodoval ...

Atletico vas je stežka ugnal z 1:0. Je morda z močmi varčeval za eno izmed tekem sezon, povratno četrtfinalno tekmo lige prvakov z Barcelono? Ne, pri Atleticu tega ne bi mogli doživeti. Velike ekipe pač igrajo na vsake tri dni in se pojavi tudi utrujenost. Trener Simeone ne menja veliko ekipe, pet do šest igralcev je standardnih. V nogah imajo veliko tekem, zato je normalno, da imajo lahko kdaj tudi slabši dan. Utrujenost te dotolče, mi pa damo vedno vse od sebe. Je pa Atletico zelo dobra ekipa, ki ji težko daš gol. Ne vem, če bo zdržala do konca prvenstva. Real in Barcelona sta kakovostnejša, a tudi kakovost ni vse ... Če bi lahko izbiral med tremi kandidati, bi naslov privoščil Atleticu. Že dolgo ni bil prvak, na njegovem štadionu pa je odlično vzdušje.

Kako pa je pri vas na štadionu Madrigal? Kdaj po zvočnikih zadoni tudi pesem znamenite skupine The Beatles Yellow Submarine (rumena podmornica)? (smeh). Ne, nisem je še slišal. Niti ne vem, kakšna je zgodba o podmornici, je pa res, da smo zelo blizu morju. Spremljajo nas sonce, sredozemsko vreme, plaže. Lepo je. Skoraj ni zime, saj je vse leto podobna klima. Nikoli ne gre pod deset stopinj. Je veliko bolj prijetno kot na severu Italije. Ko sem igral za Chievo, je tudi v Veroni vedno sijalo sonce, a je bilo pozimi mrzlo, čeprav ni bilo snega. Tu bund sploh ne potrebuješ, morda je pozimi malce moteč le veter.

Verona je znana kot mesto ljubezni, po čem pa je znan Villarreal? Predvsem po keramiki. Eden izmed naših največjih sponzorjev je najmočnejši proizvajalec izdelkov iz porcelana v Evropi. Pri nas vidiš ogromne tovarne, neskončne skupine tovornjakov, ki peljejo porcelan po Evropi.

Ste nogometaši že dobili kakšna "poslovna" keramična darila? Nič nismo dobili, a če bom opremljal hišo, se bo verjetno dalo kaj dogovoriti (smeh).

Kako pa je v Španiji z ekonomsko krizo? Je na ulicah še veliko demonstracij? Na srečo se je umirilo. Pogovarjal sem se s Španci, tu je bila res velika kriza, več kot 40-odstotna nezaposlenost. Skoraj polovična. To je bila prava katastrofa. Zdaj gre na boljše, tako kot v večini Evrope. Nogometaši smo takoj dobili zagotovilo, da ne bo zamud pri plačah. Naš klub je eden najbolj organiziranih klubov v Španiji. Zelo sem zadovoljen, da sem se odločil za Villarreal.