Bogastvo pred tradicijo

Pred začetkom sezone bržkone ni bilo junaka, ki bi si z zagotovostjo upal napovedovati, da se bosta v finale uvrstili moštvi iz Škotske in Rusije. Toda Škoti, ki so do pokala UEFA prišli prek lige prvakov, so na poti do enega največjih klubskih uspehov po vrsti premagali renomirana evropska moštva, kot so grški Panathinaikos, bremenski Werder, Sporting iz Lizbone in italijanska Fiorentina. Morda še bolj zastrašujoč niz so ustvarili nogometaši Zenita, ki so med drugim v koš pospravili angleški Everton, španski Villarreal, Marseille, Bayer iz Leverkusna in münchenski Bayern. Prav prepričljiva zmaga proti Bavarcem je tekmecu zagotovo vlila še dodatni strah. A tega Škoti nikoli niso poznali. Mnogi so današnji finale označili kot boj med tradicijo in denarjem, kajti Zenit z bogatim pokroviteljem že spada med bogatejše klube v Evropi.

Čeprav so bile izkušnje povsem na strani Škotov, ki so lovili svoj drugi evropski naslov in bili ob tem še dvakrat v finalu, so bili ruski nogometaši favoriti. To vlogo so v prvem polčasu povsem opravičili. Ves čas so tekmeca pritiskali, napadali, imeli terensko premoč, tudi desetkrat sprožili strele na nasprotnikova vrata, a vse zaman. Številni poskusi niso imeli potrebne ostrine, tako da so po vrsti končali bodisi v rokah vratarja Alexanderja bodisi je žoga končala mimo vrat. Še najlepšo priložnost je imel najnevarnejši mož na igrišču Ašavin, a je tudi njegov strel končal poleg okvirja vrat. O premoči Rusov je zgovorna pričala tudi statistika, saj so imeli nogometaši Zenita žogo v svoji posesti skoraj 60 odstotkov igralnega časa.

V nadaljevanju se razmerje moči ni spremenilo, a so bili Škoti tisti, ki so si prvi priigrali pravo priložnost. Ne eno, kar dve. V 54. minuti je po nevarnem poskusu iz bližine Darchevillea sledil "mini biljard" pred vrati Zenita, a so obrambni igralci žogo vendarle uspeli izbiti. Škoti so od švedskega sodnika zahtevali tudi enajstmetrovko zaradi igranja z roko enega od ruskih nogometašev, a je Fröjdfeldtova piščalka ostala nema, tako kot se ni oglasila v zadnji minuti prvega polčasa, ko je še bolj očitno z roko v svojem kazenskem prostoru igral eden od Škotov. Prav nič manj ni bilo nevarno v 64. minuti, ko je s strelom s kakšnih 18 metrov poskusil Whitaker, a je Širokov s skrajnimi močmi žogo odbil v kot.

Rusi so v naslednji minuti vrnili s hitrim protinapadom. Alexander je slabo ocenil let žoge in na oddaljenosti kakšnih 30 metrov od svojih vrat stekel v prazno. Ašavin je streljal na vrata brez vratarja, a se je na črti znašel Papac, ki je žogo odbil z golove črte. Le nekaj trenutkov zatem so Rusi svojo premoč kronali s prvim zadetkom, strelec pa je bil po lepi akciji Denisov, na katerega je obramba povsem pozabila. Že v 76. minuti je Žirjanov zamudil novo lepo priložnost, v primeru, da žoga ne bi zadela vratnico in bi končala v mreži Škotov, pa bi bila tekma bržkone že odločena. Nenatančnost Žirjanova bi se Zenitu skoraj maščevala ob izteku rednega dela tekme, ko je strel Darchevillea blokiral Širl, zato pa je bil Žirjanov po podaji Ašavina natančen v drugi minuti sodnikovega podaljška za končnih in zasluženih 2:0.