Od šoka sploh ni vedel, na kaj bi mislil

Selektor Srečko Katanec je proces pomladitve članske reprezentance izkoristil (tudi) za vpoklic nekaterih kandidatov, ki nastopajo v domačem prvenstvu. Med njimi je tudi 24-letni Ljubljančan Blaž Vrhovec, samozavestni kapetan celjskega prvoligaškega kluba, ki se lahko po novem pohvali z dvema nastopoma za A-reprezentanco.

Prejšnji teden je debitiral v članski reprezentanci na srečanju z Makedonijo. Selektor ga je poslal v igro tik pred koncem dvoboja. V ponedeljek je v Belfastu odigral drugi polčas in poskrbel za enega vrhuncev kariere. Slovenija je na prijateljskem srečanju izgubila z 0:1, a nasmešek se kar ni mogel posloviti z lic Vrhovca, saj je nepričakovano odigral kar 45 minut.

"Bilo je kar dobro. Škoda je le, da se nam ni izšlo še rezultatsko. Zapravili smo nekaj priložnosti, tudi kazenski strel. To se dogaja v nogometu, vsak ga lahko zapravi. Želeli smo izenačiti, a nam ni uspelo. To je nogomet. Mogoče bomo pa dobili kakšno tekmo, čeprav bomo slabši tekmec na igrišču," razmišlja novopečeni reprezentant, ki si je vpoklic prislužil z igrami v dresu celjskega kluba.

Očitna razlika med Prvo ligo Telekom Slovenije in člansko reprezentanco

Po tednu, ki ga je preživel s člansko izbrano vrsto, je ugotovil marsikaj novega. "Vse poteka veliko hitreje, kot sem tega vajen v slovenski ligi. Tudi v mladi reprezentanci igra ni bila tako hitra in fizično naporna. Potreboval sem nekaj treningov, da sem se je navadil. Zdaj mi je nekoliko lažje. Lažje igram, lažje spremljam soigralce. Največja razlika je v dinamiki. Kakovost soigralcev je taka, da vsi hitreje razmišljajo," nam je zaupal zvezni igralec, ki se je v prejšnji sezoni s Celjem potegoval za najvišja mesta, v tej pa je bil nekaj časa celo na neslavnem zadnjem mestu.

Po krstnem reprezentančnem nastopu v Kopru je podelil nekaj avtogramov.

Po tekmah z Makedonijo in Severno Irsko si želi, da bi še kdaj treniral s Katančevo četo. To, da je sodeloval na marčevskih prijateljskih tekmah, doživlja kot veliko motivacijo za prihodnost. "Presenečen sem bil, da sem lahko odigral toliko minut v Belfastu. Dobil sem potrdilo, da bi zmogel trenirati in igrati tudi na tej ravni."

V Belfastu je v drugem polčasu na sredini igrišča združil moči z Renejem Krhinom. "Na treningih smo igrali le z enim zadnjim zveznim igralcem, tako da nisva igrala skupaj, na tekmi pa sva dobro sodelovala. Ujela sva se, k temu je pripomogla tudi najina podobna starost," je pohvalil leto dni starejšega Štajerca.

Konkurenca je prevelika

Dresov po srečanjih z Makedonci in Severnimi Irci ni menjal. Sta njegova prva, ki ju je oblekel kot članski reprezentant, zato ju je želel zadržati za spomin. Proti Makedoniji je zaigral le nekaj minut, proti Severni Irski že celoten polčas. Če se bo tako nadaljevalo, bi lahko na prihodnji tekmi slovenske reprezentance, ki bo 30. maja gostovala na Švedskem, zaigral že vso tekmo.

Reprezentančne izkušnje je nabiral že v izbrani vrsti do 21 let.

"Ne, ne (smeh, op. p.). Počasi, počasi. Že to, da sem dobil priložnost, je ogromno. Če bi mislil, da bom stalno v zvezni vrsti reprezentance, bi bilo to nekaj norega. Konkurenca je prevelika, vrnil se bo tudi Kevin Kampl, ki je zdaj poškodovan. Moral se bom še naprej dokazovati in delati. Če bo selektor ocenil, da bom dovolj kakovosten …" se zaveda, da škarje in platno v svojih rokah drži selektor Katanec.

Ni pričakoval, da se bo zgodilo tako hitro

Z nastopom za člansko izbrano vrsto je že uresničil del svojih nogometnih sanj. "To je bilo res nekaj posebnega. Ko sem igral za mlado reprezentanco, sem vedel, da imam priložnost in lahko napredujem. Nisem pa pričakoval, da se bo to zgodilo tako hitro. To je bilo veliko presenečenje. Tisti dan, ko so pošiljali vabila, me je poklical naš predstavnik za stike z javnostjo (Alen Obrez, op. p.) in mi sporočil veselo novico. Najprej sploh nisem mogel verjeti. Malce sem gledal v prazno, šele nato sem se zavedal, kaj sem prejel. Doživel sem takšen šok, da sploh ne vem, na kaj sem mislil," je opisal veseli trenutek, ko je izvedel, da se je znašel na Katančevem seznamu kandidatov za marčevski prijateljski tekmi.

"To je spodbuda za druge fante iz slovenske prve lige, da vidijo, kako nas selektor spremlja. Če dobro igraš, lahko prejmeš priložnost," sporoča kapetan Celja rojakom, ki igrajo v Prvi ligi Telekom Slovenije. S selektorjem sta se po tekmi v Belfastu pogovorila iz oči v oči. "Dejal mi je, da vidi potencial v meni in bom, če bom popravil nekaj stvari, zraven tudi v prihodnje. Zdaj bo treba veliko delati," je poln motivacije.

Ima pa še eno željo, ki se nanaša na klubski status. "Rad bi zaigral v tujini, v eni izmed močnejših lig, nato pa še v ligi prvakov. Za začetek bo v redu, da sploh pridem v tujino," si zadaja postopne cilje. Po tem, ko je postal slovenski reprezentant, bi se lahko njegova prodaja lažje uresničila.

Muči ga, da ni napredoval

Vrhovcu se zdi, da v tej sezoni ne igra nič bolje kot v prejšnji, ko je s kapetanskim trakom povedel Celjane do naslova državnih in pokalnih podprvakov. "Nekega velikega napredka, roko na srce, nisem naredil. Malce sem stagniral. To me muči. Na to so vplivale tudi poškodbe, saj se nisem v celoti udeležil niti poletnih niti zimskih priprav. Skušal se bom popraviti," priznava, da mu v tej sezoni, ko je s Celjem hitro izpadel iz Evrope, nato pa se zakoreninil v spodnji polovici razpredelnice, ne gre vse po načrtih. Kar zadeva reprezentanco, je to druga zgodba, saj je na tem področju napravil korak kariere.

Ljubljančan, kapetan celjskega kluba, ne skriva želje, da bi se preizkusil v tujini.

Prvi cilj je tujina, o tem, ali bi se kot Ljubljančan rad preizkusil v dresu Olimpije ali pa morda branilcev državnega naslova Mariborčanov, pa se je izrazil diplomatsko. "Nikoli ne veš, kaj prinaša nogomet, niti si ne moreš dovoliti, da bi si zaprl kakšna vrata. Brezpredmetno je razpravljati o nečem, kar ni aktualno."

Najbolj ga mika tujina. Lani se je omenjalo zanimanje Slaska iz Vroclava, ki je izločil Celjane v kvalifikacijah za evropsko ligo, a na Vrhovčev naslov ni prispela nobena uradna ponudba. "Ni bilo nič konkretnega. Niti blizu. Če bi prišla kaka ponudba, bi bil zdaj drugje (smeh, op. p.)," je zatrdil, da Slask z njim ni stopil v stik.

Želi si v klub, ki bi mu predstavljal odskočno desko, a hkrati ne bi bil prezahteven preskok. Rad bi ohranil tekmovalni ritem in redno minutažo, ki jo ima v knežjem mestu.

Za Atletico stiska pesti že več kot deset let

Njegova najljubša liga je španska, v kateri pa ne navija ne za Barcelono ne za Real, ki se bosta v soboto pomerila v velikem el clasicu, ampak za Atletico Madrid. Za rdeče-bele navija že več kot desetletje, tako da na njegovo odločitev ni vplival reprezentančni soigralec Jan Oblak.

Vrhovec je ponosen, da za njegov priljubljeni klub brani reprezentančni soigralec.

"Že od nekdaj navijam za Atletico. Ko sem bil star 12 let, sem bil v Madridu na njihovi tekmi. Lepo mi je deliti slovensko slačilnico z Janom Oblakom, ki je prvi vratar mojega najljubšega tujega kluba. Priznam, da sem bil na pripravah kar malce radoveden in ga spraševal o različnih stvareh, kako je kaj pri Atleticu," je navdušen, da njegov rojak spada med največje zvezdnike Atletica.

Ko se je v torek vrnil iz Belfasta, je prišel domov ob šestih zjutraj, si nato privoščil daljši spanec, ko pa je okrog 12. ure vstal, se je že začel pripravljati na popoldanski trening Celja. Takšen profesionalec je kapetan Vrhovec. Soigralcev ne želi pustiti na cedilu, saj se bliža izjemno pomembna tekma za Celjane. V soboto se bo zgodil sosedski obračun z ranjenim Rudarjem. To je savinjsko-šaleški derbi, ki v taboru Celjanov vedno prebudi dodatna čustva in motivacijo. "Zelo smo izenačeni v spodnji polovici. Radi bi se čim prej odlepili od dna in lažje zadihali ter se sprostili," se nadeja zmage v lokalnem spopadu.