Angleški navdih za ljubljanski nogometni utrip

Tekma kvalifikacij za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu, ki ga bo čez natančno eno leto gostila Francija, med Slovenijo in Anglijo v Stožicah (z rezultatom 3:2 so jo dobili gostje) je široko presegla športne okvire. Bila je – dogodek. Kot takšna je dodobra spremenila tudi ljubljanski mestni utrip. Slovenska prestolnica se je po namreč daljšem času spremenila ali, če se oklenemo treh levov v nogometnem grbu angleške zveze in reprezentance, dobesedno prelevila v nogometno mesto, kar, roko na srce, že dolgo ni bila. Pravi navijaško-nogometni utrip so že v soboto in na dan tekme mestnemu jedru dali številni angleški navijači. V Ljubljano se jih je zgrnilo več kot štiri tisoč, saj naj bi jih mnogo pripotovalo tudi brez vstopnic za tekmo na štadionu v Stožicah, kjer je bilo v nedeljo zvečer dovolj prostora le za 15.796 gledalcev. Medtem ko so bili absolutni vladarji lokalom na obrežju Ljubljanice, pa so se na štadionu vendarle znašli v manjšini. A na koncu je odmevala njihova pesem.

Preprosto, bili so boljši

"Zatresti angleško mrežo na razprodanih Stožicah je nekaj, za kar nogometaši treniramo in živimo. Občutke je težko opisati. A ko na koncu ostaneš brez zmage ali vsaj točke, ki jo prinaša neodločen rezultat, tudi to osebno zadovoljstvo zbledi. Žal," je po tem, ko je med prvimi prikorakal iz slovenske slačilnice, z rameni skomignil Nejc Pečnik, ki se je med strelce vpisal dobrih pet minut pred konce tekme. Ob njegovem zadetku je bil na semaforju rezultat 2:2, ki bi Sloveniji prinesel dragoceno točko. A spogledovanje z le to se je končalo pičli dve minuti za tem, ko je Wayne Rooney upravičil status prvega zvezdnika gostujoče ekipe in zadel za končni rezultat 3:2. Pred tem je dva gola dosegel njegov rojak Jack Wilshere, medtem ko pa je festival golov že v prvem polčasu odprl Milivoje Novaković, ki je lepo unovčil mojstrsko podajo Josipa Iličića. "To je Anglija. Garali smo na treningih, bili pogumni na tekmi, čvrsto stali, trpeli, ko je bilo treba, se borili … A ni šlo. Vseeno trdim, da moramo dvigniti glave in odkorakati naprej," je črnoglede misli odganjal Jasmin Kurtić.

Zakaj bi bila zmaga proti Angliji nekaj veličastnega?

Tudi njegovi soigralci po tekmi niso skrivali spoštovanja, ki ga gojijo do tokratnega tekmeca. Zadovoljni, da se to ni sprevrglo v strahospoštovanje, a vseeno nekoliko nejevoljni, da niso izkoristili priložnosti za dragoceno točko proti slovitemu tekmecu. Ta bi bila v športnem, statističnem in tudi matematičnem kontekstu res "le" točka, v prenesenem pomenu besede pa izjemnega pomena.

Anglija je bila svetovni prvak resda že daljnega leta 1966, evropski nikoli, na zadnjem svetovnem prvenstvu pa se je od elitne druščine poslovila že po prvem delu tekmovanja. Aktivni reprezentančni rod se torej ne more pohvaliti z odmevnejšimi reprezentančnimi uspehi. Vseeno pa ima Anglija v zavesti nogometnih poznavalcev in zanesenjakov vselej posebno mesto. Navsezadnje gre za zibelko sodobnega nogometa, velesilo, ki (ne)hote vpliva na nogometne trende in ima vselej na voljo bazen izjemnih nogometašev, državo, ki diha s tem športom in ima močno ligo (navsezadnje so se v zadnjem desetletju in pol kar trije različni angleški klubi dokopali do naslova lige prvakov).

Brečko do posebne "trofeje"

"Anglija je vsekakor velesila. Tudi v Stožicah so pokazali kakovost in bili v določenih odsekih tekme boljši. A dobro smo se jim postavili po robu. Prav zaradi tega je v našem taboru čutiti razočaranje. Navsezadnje smo imeli še v 85. minuti v nogah rezultat 2:2," je po šesti kvalifikacijski tekmi za nastop na Euro 2016 dejal standardni član Katančeve prve enajsterice Mišo Brečko. Izkušeni Trboveljčan pa se domov vendarle ni odpravil povsem praznih rok. Po zadnjem sodnikovem žvižgu je ob izmenjavi igralnih dresov naletel na Rooneyja in si v tem tradicionalnem tretjem polčasu zagotovil največji ulov. "Nič posebnega. Tako se je razpletlo. Pač, bil je v bližini," je dejal dozdajšnji član Kölna in pohvalil ljubljansko občinstvo.

Navijači brez glavnega darila

Dvanajstega igralca, ki je tokrat po daljšem času navijal pod taktirko navijaške skupine Green Dragons, so hvalili tudi njegovi soigralci. "Hvala navijačem. Žal se jim nismo oddolžili z zmago ali vsaj remijem," so drug za drugim ugotavljali člani slovenske nogometne reprezentance, ki so v preteklosti pogosto nemočno pogledovali proti številnim praznim sedežem na reprezentančnih tekmah v Stožicah.

"Navijači so pokazali pravi obraz. A bodimo realni … Če štadion danes ne bi bil razprodan, bi bila to velika sramota," ugotavlja Branko Ilič in dodaja: "Vem pa, da bi ljudje domov odhajali boljše volje, če bi nam uspelo ohraniti ugodnejši rezultat. Žal se nam prepogosto dogaja, da po lastnih napakah izgubljamo točke. O tem smo se po tekmi pogovarjali tudi v garderobi. To misel moramo ohraniti, analizirati spodrsljaje in se odločno podati v nadaljevanje kvalifikacij."