Četrtek, 17. 3. 2022, 11.59
2 leti, 7 mesecev
Anatolij Timoščuk
Bil je oboževani idol Ukrajine, zdaj je največji izdajalec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,09
14
Tako se je Anatolij Timoščuk veselil uvrstitve Ukrajine na Euro 2016 po remiju v Ljudskem vrtu proti Sloveniji. Pisalo se je leto 2015.
Anatolij Timoščuk je bil idol, poosebljenje sanj o uspešni nogometni karieri. Bil je dolgoletni kapetan ukrajinske reprezentance, za katero je zbral kar 144 nastopov. Danes je vse drugo. Zdaj je izdajalec naroda, z naskokom najbolj nezaželena oseba v Ukrajini, ko govorimo o nekdanjih športnih zvezdnikih, junakih množic.
Ukrajinci so v šoku. Anatolija Timoščuka so kot nogometaša preprosto oboževali. Nepozabni svetlolasi zvezni igralec se lahko pohvali z izjemnim rekordom. Zaznamoval je reprezentančno dogajanje 21. stoletja, za člansko izbrano vrsto zbral kar 144 nastopov.
Z reprezentanco je prebijal led na največjih tekmovanjih. Z Ukrajino je doživljal krstne nastope na velikem odru. Tako na svetovnem (2006) kot tudi evropskem (2012) prvenstvu. Z Bayernom je postal evropski prvak, s Šahtarjem kraljeval v ukrajinskem, z Zenitom pa v ruskem prvenstvu. V Sankt Peterburgu mu je bilo tako všeč, da se je tam odločil preizkusiti tudi kot trener. Tu pa se je zgodba močno zapletla in poskrbela, da je danes Timoščuk, ki šteje 42 let, eden najbolj osovraženih Ukrajincev v svoji domovini.
Tako sta pred leti, ko je Anatolij Timoščuk nastopal za Bayern in z njim v eni sezoni osvojil trojno krono, pozirala dolgoletni ukrajinski nogometni reprezentant in takrat zelo uspešen boksar, danes pa župan obleganega Kijeva Vitalij Kličko.
O tem ni spregovoril niti besede
Odkar se je začela ruska invazija na Ukrajino, se Anatolij Timoščuk ni niti enkrat javil rojakom.
Danes, ko v Ukrajini divja vojna, posledica nedavne ruske invazije, je v očeh Ukrajincev največji izdajalec. Postal je simbol prezira, pomanjkanja sočutja do rojakov, ki so se zaradi rožljanja ruskega orožja znašli v hudih težavah in se borijo za obstoj. Za preživetje. Odkar so v Ukrajini razglasili vojno stanje, Timoščuk sploh še ni spregovoril v javnosti.
Nikoli ni obsodil ruske invazije ali se tako ali drugače odzval na grozote, ki jim je svet priča že tri tedne. Ukrajince jezi njegova tišina, odsotnost dejanj, obsodb. Vendarle je 42-letni Timoščuk v preteklosti nosil državni dres, bil kapetan reprezentance, ponosno poziral z zastavo. Odkar je počilo v Ukrajini in potekajo srditi spopadi, v katerih ugašajo številna življenja, so v bran domovini prihiteli številni znani ukrajinski športniki. Med njimi ne manjka niti nogometašev.
Pri Zenitu iz St. Peterburga, s katerim je kot nogometaš osvojil tudi pokal Uefa in evropski superpokal, opravlja vlogo pomočnika trenerja.
Ukrajinski nogometaši in trenerji, ki so še prejšnji mesec delovali v ruskih klubih, so se po začetku invazije poslovili od delodajalcev in zapustili Rusijo. Ne pa tudi Timoščuk. Čeprav njegovi starši živijo v Ukrajini, je ostal v St. Peterburgu, rojstnem mestu ruskega predsednika Vladimirja Putina, kjer še naprej opravlja vlogo pomočnika trenerja ruskega velikana. Navijači Zenita ga obožujejo. Postal je izdajalec ukrajinskega naroda, v javnost so pricurljale cele govorice o tem, da opravlja vlogo ruskega agenta.
Govorice o tem je sprožil njegov nekdanji zastopnik Vitalij Jurčenko ter načel teorijo, da Timoščuk že dalj časa sodeluje z rusko zvezno varnostno službo in da je pripravljen za Rusijo celo žrtvovati življenje.
Odvzeli so mu lovorike, licenco, rekord ...
Nekdaj so ga oblegali mladi ljubitelji nogometa, saj je spadal med najbolj oboževane ukrajinske nogometaše.
Številni Ukrajinci so čakali, kaj bo rekel. Na to, kako se bo odzval na vojno stanje v Ukrajini. Že tako so pričakovali, da bo še isti dan, ko je ruska vojska prestopila ukrajinsko mejo in začela svoj rušilni pohod, zapustil St. Peterburg. Timoščuk pa je ostal tiho. Medijem, javnosti ni namenil niti besede. Niti enega dejanja, odziva. V obdobju, ko je v tujino zbežalo že več milijonov Ukrajincev, je ostal v Rusiji, kjer še naprej zaseda položaj pomočnika trenerja. Rojaki so mu to močno zamerili. Postal je osovražena oseba. Vse spoštovanje in občudovanje, ki si ga je zgradil z mukotrpnim delom in odmevnimi nogometnimi predstavami, je v trenutku izginilo.
Ukrajina ga obsoja, krovna nogometna zveza je šla tako daleč, da mu je prejšnji teden odvzela vse osvojene lovorike. V Ukrajini je s Šahtarjem na primer osvojil tri naslove državnega prvaka, tri pokalne naslove in en superpokal. "Zamrznila" mu je tudi trenersko licenco. Pa tudi državni rekord 144 nastopov za reprezentanco, ki je po novem izbrisan iz almanahov. Timoščuk se ni javil niti po tem dejanju. Se pa javljajo njegovi nekdanji soigralci. Nekdaj prijatelji, danes pa …
Fedecki: Kako bo Timoščuk s tem živel?
Artem Fedecki je za ukrajinsko reprezentanco zbral 53 nastopov.
"Izdajalec je. Samo to lahko povem o njem. Napisal sem mu SMS-sporočilo. Prebral ga je, a mi ni ničesar odgovoril. Njegovo obnašanje me preseneča. Rusija napada ukrajinski narod z bombami, bombe so zadele porodnišnico. Ve, kaj se dogaja, saj njegovi starši živijo v Ukrajini. Ohranja stik z očetom, ki se zaveda, kaj se dogaja. Cinično je, da si zatiskaš oči pred tistim, kar se dogaja, in se na to ne odzivaš. Kaj ima sploh v prsih? Srca zagotovo ne. Sploh ni zaskrbljen, ničesar ne poskuša spremeniti, ampak zgolj molči," se čudi njegov nekdanji soigralec v reprezentanci Artem Fedecki, ki je za izbrano vrsto zbral 53 nastopov.
Nekdanji branilec Karpatija, Šahtarja in Dnipra je dodal: "Saj ga nihče ne sili, da vzame v svoje roke orožje in gre na fronto. Bil je simbol ukrajinske reprezentance. Odigral je 144 tekem. To je dosežek, ki ga bo v prihodnosti težko izboljšati. Mislim pa, da mu je denar pomembnejši od tega, kar se dogaja v Ukrajini. Zelo sem razočaran. Nikoli si ne bi mislil, da se bo tako obnašal. Nekoč sva bila prijatelja. Ko sva bila skupaj v reprezentanci, smo obiskovali bolnišnice, se srečevali z ranjenci. Obiskovali smo vojašnice in vojakom nosili darila. To jim je veliko pomenilo, o tem se je lahko prepričal na lastne oči. To, kar dela danes, pa je cinično. A tako se je pač odločil," je dejal nekdanji ukrajinski reprezentant, ki se je po koncu nogometne kariere preizkusil tudi v političnih vodah.
Veselje Artema Fedeckega v Ljudskem vrtu, ko se je Ukrajina leta 2015 v dodatnih kvalifikacijah uvrstila na Euro 2016.
Zanima ga, kaj se bo dogajalo s Timoščukom, ko bo nekega dne konec vojnega stanja. "Kako bo s tem živel? Ukrajina bo zmagala, on pa bo moral živeti s tem. Lahko bi prekinil sodelovanje z Zenitom in zapustil Rusijo. Ni mu treba priti v Ukrajino, tukaj ga nihče ne čaka. Lahko pa gre kamorkoli drugam in najde način, kako pomagati naši vojski. Ukrajinski nogometaši, ki so igrali za ruske klube in dejali, da se nogomet ne bi smel mešati s politiko, so prav tako prekinili pogodbe z ruskimi klubi in zapustili Rusijo, on pa še naprej ostaja pri Zenitu. To je kriminalno dejanje, naperjeno proti lastnemu narodu in proti lastni zavesti. Vsaka družina ima svojo črno ovco," je še poudaril Fedecki, ki ne more verjeti, kako lahko njegov nekdanji soigralec ob vsem trpljenju Ukrajine še vedno molči.
14