Akcija #ostanidoma je bila tokrat zadetek v polno

Sportal Apel Matjaža Keka o bolezni covid-19, ob kateri ga je strah

Če bi kdo pred zdaj že skoraj dvema letoma, ko se je Matjaž Kek vrnil na slovensko klop, imel časovni stroj in bi ga za hip ustavil na 3. septembru 2020, bi si mislil, da je šlo slovenskemu selektorju presneto slabo. Tako slabo, da slovenske reprezentance ne zanima več nihče. Resda za slovensko reprezentanco ni ravno najboljše obdobje, a tako hudo spet ni.

Ko bi v navideznem trenutku dotični pobrskal, kaj se je od novembra 2018 zgodilo, bi hitro ugotovil, da Slovenija tekme ni igrala že 289 dni, in kmalu zatem verjetno izvedel, zakaj na tribunah ni niti samcatega gledalca. Razloga, da tribune stadionov vsepovsod po svetu samevajo, verjetno ni treba dodatno pojasnjevati … Potem bi pogled usmeril proti zelenici in si verjetno želel, da tega ne bi storil. Dolgčas. To je vse, kar bi videl.

Fotogalerija s tekme v Stožicah (fotograf: Grega Valančič / Sportida):

Fotogalerija

1

 / 45

Zelo neizkušena začetna enajsterica Slovenije

Izgovorov, da je tako, imata lahko oba selektorja veliko. Slovenski, na primer, je moral v odsotnosti številnih nosilcev (Josip Iličić, Bojan Jokić, Jasmin Kurtić, Benjamin Verbič, Rene Krhin, Tim Matavž, Robert Berić, Aljaž Struna …) na igrišče poslati enajsterico, ki je v povprečju do tekme z Grki zbrala nekaj manj kot 11 nastopov.

Jan Oblak, ki je tudi tokrat na roki nosil tako želeni kapetanski trak, je bil najizkušenejši reprezentant med vsemi tistimi, ki so igrali od prve minute. Polovica enajsterice se ni mogla pohvaliti z dvomestnim številom reprezentančnih nastopov.

Sportal Portugalci prerešetali mrežo Hrvatov, zmagovit začetek Francozov in Belgijcev

Drama v grškem taboru pred začetkom tekme

To je bila ekipa, nabrana po sili razmer, in selektorju prav veliko odgovorov zagotovo ni ponudila, a po drugi strani je precej podobno veljalo tudi za Grke. Pri njih od prve minute ni igral njihov najnevarnejši nogometaš, as Olympiacosa Kostas Fourtounis, selektor gostov pa ni mogel računati niti na najnovejšo okrepitev Liverpoola, zelo nevarnega bočnega branilca Konstantinosa Cimikasa, ki je pred začetkom tekme poskrbel za nekaj drame. Zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom je namreč namesto na igrišču pristal v nekaj kilometrov oddaljenem UKC Ljubljana.

Foto: Grega Valančič/Sportida

Dolgčas na igrišču

Na igrišču o drami ne duha ne sluha. V prvih 45 minutah smo videli eno od najbolj nezanimivih nogometnih predstav, kar jih je v desetletju, odkar stoji, gostil stadion v Stožicah. Prav nič zanimivega se ni zgodilo. Morda je bilo še najbolj zanimivo to, da je v 15. minuti branilec Slovenije Miha Blažič skoraj poskrbel za avtogol. To pa je tudi vse.

Grki so imeli rahlo terensko premoč, a je niso znali pretopiti v nevarne akcije pred z naskokom najdražjim nogometašem na igrišču. Oblaka, ki je bil med vratnicama Slovenije precej glasen in avtoritativen v svojem kazenskem prostoru, a na boljšo igro svojih soigralcev ni mogel vplivati, jim ni uspelo resneje ogroziti.

Štirje nenevarni poizkusi Slovenije, štirje podobni Grčije. Brez priložnosti, brez kartonov, brez vsega. To je opis res nezanimivega dogajanja v prvem delu igre, za katero ob vsem zgoraj naštetem obstaja kup opravičil.

Foto: Grega Valančič/Sportida

Dobili smo jubilejnega, 200. debitanta

Drugi polčas? Precej podobno. Morda najbolj zanimiv je bil trenutek, ko je prve minute v reprezentančnem dresu dobil Saša Aleksander Živec in postal jubilejni 200. debitant v majici Slovenije. Ob ta dogodek lahko razvrstimo še žogo, ki je priletela na novinarsko tribuno in enega od predstavnikov sedme sile skorajda sklatila s sedeža.

Na igrišču? Dva poskusa mladega krilnega napadalca solunskega Paoka, Dimitrisa Limniosa, v 51. in 67. minuti z desne strani, ki pa ju je Oblak brez težav ukrotil, in priložnost Andraža Šporarja po Živčevem predložku v 86. minuti. Napadalec lizbonskega Sportinga je za las zgrešil gol.

Grki so na drugi strani še malo bolj pritisnili na plin in bili še kanček boljši od Slovenije kot v prvih 45 minutah, a gola niso zmogli doseči. Tekma se je končala brez zadetkov in lahko smo ugotovili, da prvi igralni dan v skupini 3 C lige narodov ni dal prav veliko odgovorov. Na drugi tekmi skupine sta namreč remizirala tudi Kosovo in Moldavija, s katero se bodo Slovenci, spet v Stožicah, pomerili v nedeljo zvečer.

Foto: Grega Valančič/Sportida

Spet brez zmage proti Grkom in zmage na uvodu

Slovenskega uroka na uvodnih tekmah kvalifikacijskih ciklusov oziroma po novem tudi tekmovanj v ligi narodov, ki zdaj traja že res dolgih 16 let, tako nismo pregnali. Slovenija je spet ostala brez zmage. Niz tekem brez zmage proti Grkom se prav tako nadaljuje. Slovenci jih niso premagali še šestič zapored. Trije remiji in trije porazi.

To je izkupiček slovenskih nogometašev na tekmah proti evropskim prvakom iz leta 2004, ki pa so v zadnjem obdobju precej oddaljeni od stare slave. Tako kot tudi Kekovi varovanci, a je ob tem treba še enkrat poudariti tudi to, da so septembra letos tudi daleč od podobe, ki bi jo ob vseh manjkajočih reprezentantih lahko imeli, in ob dogajanju v zadnjih mesecih tudi daleč od ustreznega obdobja. Trenutne razmere so namreč poskrbele, da so številni nogometaši šele na začetku priprav pred novo sezono.

Navijači so lahko srečni, da jih ni bilo zraven

Za nami je tekma, ki je ponudila res malo odgovorov in tudi dogajanja na igrišču. Vsi tisti navijači, ki jim je žal, da niso mogli biti zraven, so lahko po zadnjem sodnikovem žvižgu škotskega sodnika Roberta Adama Maddena zadovoljno ugotovili, da je tako še bolje. Akcija #ostanidoma se je tokrat izkazala za zadetek v polno.