Slovenec, ki se je odločil, da namesto narodno-zabavne glasbe v slovenske gore pripelje klasiko (foto)

Oskrbnik Kranjske koče na Ledinah Franc Beguš v družbi vrhunskega klarinetista Mateja Bekavca in predsednika PD Kranj Tineta Marenčeja. Franc Beguš je vedno govoril, da bo na stara leta oskrbnik planinske koče, v kateri ne bo prevelike gneče in s tem prevelikega dela, in da bo tam prisluhnil zvokom, ki jih bodo z inštrumenti proizvajali njegovi otroci. No, pri 57 letih si je to željo tudi izpolnil.

Štiri leta pred upokojitvijo je namreč ugotovil, da dela strojnega ključavničarja ne bo več mogel dolgo opravljati – bolečine v hrbtu so klicale po spremembi poklicnega življenja – in takrat začutil, da je napočil čas za uresničitev dolgo tleče življenjske želje.

Hitro so našli skupni jezik

Poklical je v Kranjsko kočo na Ledinah, s katero je povezan že vse od leta 1977, ko je v njej kot alpinistični inštruktor mesec dni učil plezanja, ‒ kar tako, razpisa za delo oskrbnika namreč ni zasledil ‒ razložil, kaj si želi, in izkazalo se je, da v koči iščejo pomoč. Rek na pravem mestu ob pravem času se je potrdil tudi v tem primeru.

Kranjska koča na Ledinah (1700 m n.v.) poleg ustaljene planinske ponudbe ponuja tudi koncerte klasične glasbe. V tem je edinstvena v tem prostoru.

"S tajnico PD Kranj sva se srečala na sestanku, spomnim se, da sem takrat prvič v življenju zamudil na kaj pomembnega, se pogovorila in hitro našla skupni jezik. Že čez dva dni so mi sporočili, da je predsednik društva zadevo "požegnal" in da so me sprejeli," se je Beguš ozrl v preteklost, ko se je začela njegova oskrbniška kariera.

Če drugi ponujajo narodno-zabavno glasbo, zakaj ne bi mi klasike?

Klasična glasba na prostem odmeva v slovenskem visokogorju. Zanimivo je, da ga na sestanku nihče ni vprašal, kaj namerava v koči spremeniti oziroma kako bo zastavil oskrbniško delo, zato je kar sam navedel svoje smele načrte.

"Vedel sem, da moram ljudem ponuditi nekaj posebnega, nekaj, po čemer bo koča postala prepoznavna in kar jo bo razlikovalo od drugih. Če druge koče ponujajo narodno-zabavno glasbo, zakaj ne bi mi ponudili klasične?" se je v telefonskem pogovoru s 1.700 metrov visoke planote Ledine v Kamniško-Savinjskih Alpah vprašal gostobesedni Beguš, ki ima doma pravo klasično zaledje.

V mladih letih je igral tenorsko tubo, tudi pri godbi na pihala, žena je profesorica klavirja, tudi tašča v prostem času rada zaigra na klavir, tast je bil solist klarinetist v orkestru Slovenske filharmonije, starejša hčerka je čelistka, sin Aljaž in zet sta klarinetista, mlajša hčerka pa se je zapisala baletu.

Zato ideja o visokogorski klasiki pravzaprav ne preseneča. Beguš je k sodelovanju hitro pritegnil osem klasično izobraženih glasbenikov, med njimi tudi sina Aljaža, sicer klarinetista v Slovenski filharmoniji, in že prvi koncert se je izkazal za uspešnico.

Začudeni pogledi so bili, a so danes sila redki

Seveda so bili vmes deležni tudi začudenih pogledov, češ, kaj se pa greste, a so ti vse bolj in bolj v manjšini, pravi Beguš. "Očitno je ta glasba v gorah, kjer zveni še bolj polno kot v dolini, ljudem všeč in se je lepo prijela," je zadovoljen oskrbnik, ki je v jedilnici planinske koče v preteklosti gostil tudi svetovno znanega klarinetista Mateja Bekavca, ki je bolj vajen koncertne publike, a je tudi pred planinsko nadvse užival.

V sezoni izvedejo od enega do štirih koncertov klasične glasbe, odvisno od tega, koliko glasbenikov je na voljo. Igrajo kar na strehi planinske koče, kjer je ploščad za pristajanje helikopterjev, ali na terasi. Če jih preseneti slabo vreme, se preselijo v jedilnico.

Tovorna žičnica potonila v ognjenih zubljih

Letošnji koncerti so še pod vprašajem – tovorna žičnica, s katero so inštrumente (in živila) prejšnja leta pripeljali prav do koče, je namreč končala v ognjenih zubljih – a Beguš še ni vrgel puške v koruzo in že išče alternative.

"Verjetno pridejo letos v poštev samo klarineti, večji in težji inštrumenti najverjetneje ne, saj jih bo na vrh treba znositi peš," je opisal oskrbnik, ki je pri terminu koncerta povsem odvisen tudi od razpoložljivih terminov slovenskih glasbenih virtuozov, ki so letos precej vpeti v delo svojih orkestrov.

23. junija je zaradi udara strele zgorela spodnja postaja tovorne žičnice na Zgornjem Jezerskem. Poškodovana je bila tudi zgornja postaja žičnice pri Kranjski koči na Ledinah, ta pa je k sreči ostala nepoškodovana.

Prevoz za planince in brezplačne porcije za mlade alpiniste, ki jim uspe nova smer

Ker se zaveda, da je ključ do večjega obiska ponudba, ki je drugje nimajo, se je Beguš odločil uvesti še dve novosti. "Uvedli smo prevoz za planince. To pomeni, da planinci lahko pustijo avto na Jezerskem, prevoznik pa jih zapelje do Matkovega kota v bližini Logarske doline. Od tam se povzpnejo do Mrzle gore in naše koče na Ledinah. Tu se odpočijejo – imamo precej ležalnikov – spijejo kavo in se po drugi poti spustijo do avta na Jezerskem. Tako jim ostane le ura hoda, pa še po isti poti jim ni treba hoditi," pojasni.

"Ponudba je ljudi več kot očitno pritegnila, saj smo z dveh prevoznikov napredovali že na šest," je ponosen Beguš, ki se je odločil za še en motivacijski prijem.

Vsak mlad alpinist, ki bo v neposredni bližini koče prvič preplezal neko smer, bo topel obrok dobil zastonj.

Tudi Križaj je bil reden gost

Kranjska koča nad Ledinami 54 ležišč in 80 mest v jedilnici. Pred mnogo leti je bil pogost obiskovalec koče tudi alpski smučar Bojan Križaj, ki je treniral na bližnjem ledeniku pod Skuto, danes pa jo pogosto obiščejo člani PD Kranj.

Oskrbnik, ki mu ob koncu tedna na pomoč priskoči študentka, v glavni sezoni pa pomaga tudi med tednom, si želi, da bi na Ledine prihajali tudi planinci iz drugih planinskih društev. "Želim si, da bi bilo tudi pri nas tako, kot je v Paklenici, kjer je bistvo, da se ljudje družijo med seboj."

Včasih je tu treniral tudi Bojan Križaj. Na Ledinah ni nikoli dolgčas. V začetku junija je na bližnjem ledeniku na sporedu veleslalomska tekma za kristalnega gamsa, ki se je udeležujejo lovci iz vse Slovenije. Gostijo tudi tečaje za gorske vodnike, ki jih organizira Planinska zveza Slovenije, veleslalomsko tekmo v spomin na Milana Šinkovca, ki jo organizira Smučarsko društvo, konec junija počastijo spomin na prvo helikoptersko nesrečo leta 1975 in gostijo kranjske alpiniste, ki se tam zberejo na Taboru Nejca Zaplotnika.

Da je spomin na pokojnega alpinista še kako živ, dokazujejo tudi Nejčeve fotografije, ki krasijo notranjost koče.

"Koča potrebuje dogodke," je prepričan oskrbnik Kranjske koče na Ledinah. "Ljudje prihajajo zaradi glasbe, tudi o filmski projekciji smo na predlog režiserja Metoda Pevca že razmišljali, a nam tega še ni uspelo izpeljati. Mogoče nam še bo," ostaja poln načrtov za prihodnost.

Garanje z užitkom

Franc Beguš ima rad svojo službo. Pravi, da je garaška, a da iz izkušenj ve, da dvema dnevoma garanja, ki ga čakajo ob koncu tedna, ko več ne ve, kje se ga drži glava, sledi pet dni, ki minejo v bolj lahkotnem ritmu. "Moje delo je, da kuham in 'nakladam'," se je namuznil. Gostje si največkrat zaželijo vampe, precej iskan pa je tudi Francev zavitek, ki je enkrat jabolčni, drugič pa skutni. "Vsi imamo radi spremembe, zakaj jih ne bi ponudili tudi tu," je namignil Beguš, ki je zadovoljen z obiskom. Finančni priliv je namreč razveseljiv.

Ob koncih tedna ima Beguš polne roke dela, med tednom pa je več časa za uživanje v naravi.